KAPIS.ORG

Sprememba, ki ni v spremembi

2008-06-21T00:46:00.006+01:00

Da, spremembe so nujno potrebne za razvoj človeštva. Ampak včasih edina sprememba, ki jo potrebujemo, sploh ni v spremembi.

Zavarujmo definicijo zakonske zveze med moškim in žensko.
http://www.project-purple.com

Kalifornijsko sodišče proti volji državljanov

2008-06-19T00:11:00.004+01:00

Kalifornijsko sodišče je zavrnilo prepoved istospolnih porok, ki so jo v preteklosti v tej državi na referendumu izglasovali državljani. Po besedah Briana Browna so ljudje ogorčeni in utrujeni od poskusov sodišč, ki želijo prevrednotiti narodove temeljne vrednote. Zato napovedujejo zvezni ustavni amandma, ki bo dokončno odvzel posamičnim sodiščem prostojnost odločati o temeljni naravi zakonske zveze.

http://www.nomcalifornia.org

Dan Resnice

2008-04-17T08:11:00.003+01:00

http://www.dayoftruth.org

Jezus - prva resnična ljubezen

2008-04-03T22:15:00.002+01:00

Peticija za ohranitev dejanske vrednosti pojma družina

2008-03-08T22:31:00.009+01:00

Maribor, 4. 3. 2008:
"V zadnjih dneh so se pojavili po Sloveniji reklamni plakati za mednarodno konferenco o lezbičnih, gejevskih, biseksualnih in transpolnih družinah (LGBT družinah) v Evropi, ki poteka v teh dneh od 4. do 6. marca 2008 v Ljubljani.

Vsebina plakata "Različne družine, enaka ljubezen!" in sama konferenca želita prevrednotiti in na novo definirati pojem družine, kjer bi bilo možno istospolne skupnosti definirati kot družine.

Spodaj podpisani se zavzemamo za ohranitev definicije družine, kot jo pojmuje 2. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki jasno pravi, da je družina "življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo". Tako je že sam plakat vsebinsko sporen, saj sta na njem samo dva istospolna partnerja, kar v nobenem primeru ni družina.

S to izjavo ne želimo diskriminirati istospolnih ali drugih alternativnih partnerstev in registracije istospolnih partnerskih skupnosti, ki pa ne morejo biti identične zakonski zvezi, ki je skupnost žene in moža. Različnost spolov je bistveni element zakonske zveze, ki je temelj za družino, ki jo sestavljata žena, mož, otrok/ci.

Slovenska država v 53. čl. Ustave RS ščiti pravice očeta in matere, ki sta kot družina primarno naravno okolje za vzgojo otrok. Zakonska zveza med ženo in možem je tudi temelj in okvir za reprodukcijo človeštva in naroda.

Res je, da se pojem družine uporablja tudi v drugotnem pomenu, kot npr.: ribiška družina, lovska družina, rejniška družina itd., vendar te »družine« nimajo s pravnim pojmovanjem družine nobene zveze in tudi ne morejo uživati bonitet in pravic družine v pravnem pomenu družine.

Zato želimo s to peticijo zaščititi svetost pojmovanja družine, ki jo sestavljata heteroseksualni osebi (ženska in moški) in otrok/ci. Kajti samo taka družina bo lahko prispevala k ohranitvi tako Slovenije, Evrope kot človeštva".

Več na spletni strani Nadškofije Maribor

Na spletni strani Vest.si je objavljen tudi tale intervju z avtorjem peticije Mirkom Nidorferjem:

Izraz 'ata in mama' žaljiv za geje

2008-02-02T22:14:00.000+01:00

Vlada Velike Britanije je svetovala učiteljem britanskih šol, naj se izogibajo uporabi besedne zveze 'ata in mama' in naj ne predpostavljajo vnaprej, da imajo otroci heteroseksualne starše.
Gre za del novih 'proti-diskriminacijskih' prizadevanj vlade, ki so oprta na ideologijo gejevskih aktivističnih skupin.
Nova navodila vključujejo tudi seznanjanje komaj štiriletnih otrok z idejo istospolnega partnerstva, v pogovorih o zakonski zvezi s starejšimi učenci pa so učitelji dolžni učence seznanjati z (istospolnimi) civilnimi zvezami in pravicami gejev do posvojitve otrok.
Več v videu:

Ali sodobna civilizacija izničuje razliko med spoloma?

2007-11-29T09:29:00.000+01:00

avtoriziran povzetek predavanja dr. Ivana J. Štuheca na teološkem simpoziju v Ljubljani/Mariboru, 14.-15. aprila 2004.

Vprašanje legalizacije istospolnih zvez je postalo eno od pomembnih družbenih in političnih vprašanj. Večina članic EU ima to področje zakonsko urejeno. V Sloveniji se je pripravljal "Predlog zakona o istospolni partnerski zvezi" na Ministrstvu za socialo in delo. Pričujoča študija se ne spušča v polemiko s predlagano zakonodajo v Sloveniji, njen namen je, da problematiko homoseksualnosti osvetli čim bolj celovito in interdisciplinarno, da pokaže na različne etične pristope in različno argumentacijo.

1. Pojem homoseksualnost in njegove interpretacije

Homoseksualnost je pojem, ki dejansko pomeni različne možne odnose med osebami istega spola. V Brockhausovi Enzyklopediji najdemo štiri kategorije homoseksualnosti: 1. Razvojno homoseksualno vedenje. Istospolna dejanja mladostnikov, ki se po puberteti izogibajo heteroseksualnih odnosov. 2. Pseudo homoseksualno vedenje. Istospolni odnosi iz materialnih razlogov ali iz razlogov razvajenosti. 3. Homoseksualno vedenje zaradi duševne zavrtosti. Gre za istospolne kontakte zaradi organskih poškodb možganov ali spolno nevrotične strukture. 4. Nagnjenost k homoseksualnemu vedenju. Ljudje, ki pretežno ali izključno čutijo nagnjenost k istemu spolu.

Hermann Hartfeld v svoji knjigi Homosexualiät im Kontext von Bibel, Theologie und Seelsorge,[1] zagovarja kulturno in konstitucionalno tezo. Gre za pojav, ki je pretežno pogojen z okoliščinami vzgojne narave (Ojdipov kompleks). Po njegovem endokrinološke in genetske raziskave do sedaj niso mogle potrditi teze o prirojeni homoseksualni nagnjenosti.

Cataldo Zuccaro[2] umešča problem homoseksualnost med naravo in kulturo. V kolikor je homoseksualnost stvar narave, je potrebno videti njeno biološko pogojenost. Nekatere študije možganov kažejo na njihovo različno strukturo. Na osnovi tega se torej da sklepati, da je homoseksualnost biološko pogojena. Vendar je takšno sklepanje lahko preuranjeno. Pomenilo bi, da je homoseksualnost zgolj hormonsko pogojena in da pri tem oseba sama ne vpliva na svoje vedenje. Zuccaro svari pred mehanicizmom, ki bi človeški osebi odrekel vsako svobodo in odgovornost.

Psihoanalitične teorije o homoseksualnosti imajo svoj začetek v Freudovi teoriji Ojdipovega kompleksa, kar pomeni, da se homoseksualna oseba izoblikuje kot posledica manjkajočega preseganja Ojdipovega kompleksa. V življenju otroka se lahko zgodi, da je navezava na mater preveč pomembna in na očeta premajhna ali odsotna. Tako se pubertenik v času, ko bi moral vstopiti v svet odraslih, zaradi odsotnosti očeta, popolnoma poistoveti z materjo.

Psihoterapevt, pedagog in teolog Carlos Dominguez Morano, s psihološkega vidika zagovarja tezo, da "pojav homoseksualnosti zaradi svoje kompleksnosti, zahteva interdisciplinarnost pri raziskovanju… Vemo, da ostaja veliko odprtih vprašanj, ki jih je potrebno rešiti, tako v laboratorijih biologije in psihologije, kakor v raziskavah javnega mnenja in na psihoanalitičnem kavču."[3]

Judovsko krščanska civilizacija je homoseksualnost zavračala in obsojala. To zavračanje je vplivalo na javno mnenje, na zakonodajo in na odnos znanosti do tega pojava. Na to se navezuje tudi psihoanaliza, ki je pokazala, da ta razsežnost spolnosti sprosti podzavestne predstave v smeri samoobrambe, ki ni vedno koristna za posameznika in za njegovo okolje. Ne glede na to, je danes vedno bolj v ospredju prizadevanje, da se homoseksualnosti ne obravnava v negativnem kontekstu, tako na polju etičnega, kakor na področju klinične diagnoze in pravne ureditve.

2. Sveto pismo in homoseksualnost

Sveto pismo ne ponuja velike izbire in številnih mest, ki bi nam lahko pomagala pri razjasnitvi našega vprašanja. Izrael ima pred izhodom iz egiptovske sužnosti bistveno bolj svoboden odnos do spolnih praks (poligamija, prostitucija, ločitve, konkubinati), kakor po izhodu. V Jezusovem času razume judovstvo vsako spolno dejavnost izven zakonske zveze za smrtni greh poleg umora in malikovanja. Svobodnejša drža starega Izraela pa je bila vsekakor bolj stroga kakor pa kultna praksa plodnosti pri Kanancih, ki so poznali kultno hetero in homoseksualno prostitucijo. Izrael na podlagi svojega strogega monoteizma iz kulta izloča vsako obliko sakralne seksualnosti. S tega vidika je jasno, da spolne odklone obsoja. Z vidika religijske zgodovine so spolni tabuji pogojeni s kanaanskim kultom plodnosti. To področje poganske prakse je posebej ogrožalo Izrael. Spolna praksa je tako postala eden izmed kriterijev za vero v Jahveja. V času po izhodu, ko se judovstvo sooči s helenizmom, se ta vidik še bolj potencira. Izven zakonsko spolno vedenje se je praktično izzenačilo z odpadom od Jahveja.[4]

Protestantski teolog Hermann Hartfeld v svoji knjigi Homosexualität im Kontext von Bibel pravi, da ima svetopisemska zavrnitev homoseksualnosti več razlogov. Najprej homoseksualnost ogroža heteroseksulani zakon in je v nasprotju z Božjim stvariteljskim namenom (1 Mz 1,26-30; 2,18-25). Dalje prepoved homoseksualnosti pomeni jasno ločnico med Izraelci in poganskimi ljudstvi. Pomeni pa tudi jasno usmeritev pri razumevanju in razvoju monogamnega heteroseksualnega zakona. S kultnega vidika je Izrael zavračal t.i. sveto prostitucijo, ki je vključevala tudi homoseksualno vedenje. Kananci so namreč verjeli, da v templju izvršeno spolno dejanje s kultno osebo vzpodbuja življenjsko moč in človekovo bivanje povezuje s kozmičnim redom. To pa omogoča zmago nad smrtjo in končnostjo.[5] Vidiki, ki nikakor niso sprejemljivi, ne za judovstvo ne za krščanstvo.

3. Homoseksualnost v tradiciji Cerkve in Cerkveno učiteljstvo

Vsi cerkveni očetje odločno zavračajo homoseksualnost. Ne razlikujejo med homoseksualnostjo in perverznostjo. Pri tem se sklicujejo na poročilo o stvarjenju in na pismo Rimljanom, kasneje tudi na primer Sodome. Z enako ostrino pa zavračajo tudi ločitev. Tako Gregor Nacijanški ugotavlja, da ločitev in homoseksualnost stremita za neurejeno potešitvijo strasti. Hkrati pa sta tudi krivični do druge osebe, zato je potrebno oba greha enako kaznovati. Tertulian je tisti, ki prvi uporabi pojem protinaravno, v povezavi s homoseksualnostjo. Svetopisemski red stvarjenja izenačuje z naravo. Janez Krizostom doda novi vidik, ko lezbištvo bolj obsodi kakor geje, saj po njegovem morajo imeti ženske bolj razviti čut za sramežljivost kot moški. Avguštin povzame Tertulijanovo tezo o protinaravnosti in se sklicuje na 1 Mz 19. Po Avguštinu praktično ni več nič novega.

Najpomembnejše avtoritete, ki so obravnavale vprašanje nagonskega nereda so to utemeljevale z vidika stvarjenja in iz njega izpeljanim pojmom narave kot npr. Leon IX. (1049-1054); Anzelm Canterburijski (1033-1109); III. Lateranski koncil (1179) in IV. Lateranski koncil (1215).

Cerkveno učiteljstvo se je na temo spolne etike v dvajsetem stoletju večkrat oglasilo in v bistvu vztraja, vse do najnovejših dokumentov, da je vprašanja spolnosti potrebno obravnavati z vidika naravnega zakona, kakor ga je razumel že Tomaž Akvinski.

Dokument "Premislek o predlogih za pravno priznanje zvez med istospolnimi osebami", ki ga je izdal kardinal Ratzinger, utemeljuje svoje stališče na Božjem razodetju o stvarjenju, v katerem odkrivamo "glas narave". Istospolni odnosi so v nasprotju z naravnim moralnim zakonom. Sklicujoč se na stališče Katekizma katoliške cerkve (KKC) dokument opredeli homoseksualno dejanje kot tisto, ki "spolno dejanje zapirajo pred darovanjem življenja. Ta dejanja ne izhajajo iz resnične afektivne in spolne komplementarnosti. V nobenem primeru jih ne moremo odobravati".[6]

Na tem mestu besedilo naredi razliko med tistimi osebami, ki so za svojo spolno prakso same odgovorne in onimi, ki to niso. Imenuje jih osebe, ki "trpijo zaradi te neurejenosti" in se ponovno sklicuje na KKC, ki uči, da je potrebno osebe, ki imajo takšno nagnjenje "sprejemati s spoštovanjem, sočutjem in obzirnostjo. V razumevanju do njih se je treba izogibati slehernemu znamenju krivičnega zapostavljanja"[7] Kot vsi drugi so te osebe poklicane k čistosti, v nasprotnem primeru gre za greh, ki čistosti hudo nasprotuje.[8] Katekizem tudi močno poudari, da obstajajo številne osebe, "ki imajo v sebi prirojeno homoseksualno nagnjenje"[9], ki si tega niso sami izbrali in to pomeni za njih preizkušnjo, oz. križ.

V drugem delu dokument opredeli stališče do sklepanja homoseksualnih zvez, kakor se te uvajajo v nekaterih državah. Da bi se izognili zakonom, ki bi legalizirali in ne samo tolerirali zlo, je potrebno odkrivati ideološka ozadja tistih, ki si za legalizacijo prizadevajo v imenu tolerance, pozivati države, da pojav zadržujejo v okviru znosnih meja, preprečevati, da bi si mladi privzgojili napačni pogled na spolnost in zakonsko zvezo. Pravnemu priznanju homoseksualnih zvez ali njihovemu pravnemu izenačevanju z zakonsko zvezo je potrebno ostro nasprotovati in uveljaviti v političnem življenju ugovor vesti.

Kje so možni razlogi za nasprotovanje legalizaciji istospolnih zvez? Prvi je v tem, da takšna zakonodaja zmanjša pomen zakonske zveze, ki je pomembna vrednota vsake skupnosti. Dalje je potrebno videti razliko med privatnim ravnanjem homoseksualnih oseb in njihovim javnim priznanjem. Javna legitimiteta postavi pod vprašaj vrsto vrednot, ki so povezane z zakonsko zvezo, kot so zvestoba, medsebojno spoštovanje, odprtost za rodovitnost, vzgoja otrok v okolju, ki omogoča organsko identifikacijo z obema spoloma, eksistencialna gotovost in življenjska varnost.

Z biološkega in antropološkega vidika homoseksualne zveze ne morejo biti enake heteroseksualnim. Nimajo zmožnosti razmnoževanja, ne glede na sodobne medicinske možnosti. Pomanjkanje spolne bipolarnosti predstavlja ovire za razvoj otrok in njihovo identifikacijo z lastnim spolom, zato je to v nasprotju s splošnimi koristmi otroka.

Z vidika družbenega reda je razvidno, da je družina temelj vsake družbe. Priznanje homoseksualnih zvez pomeni popolno razvrednotenje družine in njene družbene funkcije, kar bi imelo posledice za skupni blagor. Nepriznavanje istospolnim skupnostim enakega statusa kot heteroseksualnim, zahteva načelo pravičnosti, ki se v tem primeru razume tako, da enakim enako, različnim različno. Tudi načelo osebne avtonomije v tem primeru odpade, ker ta v ničemer ni kršena. Državljani lahko svoje spolno življenje živijo popolnoma svobodno. To pa še ne pomeni, da so vse oblike primerne za pravno in kvalificirano priznanje.

In končno je tu vprašanje, ali vendarle ni potrebno določenih zadev pravno urediti? Dokument zagovarja stališče, da, ko gre za skupne interese teh oseb, le te lahko to dosežejo po eni strani na podlagi osebne avtonomije, na drugi strani s pomočjo splošnih pravnih pravil. Ko dokument v zaključku poziva kristjane v politiki, da takšni zakonodaji nasprotujejo z moralnega vidika pusti odprto pravno politično možnost rekoč: "Če ni mogoče popolnoma odpraviti obstoječega zakona te vrste, more poslanec, sklicujoč se na navodila, izražena v okrožnici Evangelij življenja, "upravičeno dati podporo predlogom, ki merijo na omejitev škode takega zakona in zmanjšanje negativnih učinkov na ravni kulture in javne morale", vendar pod pogojem, "da je jasno in vsem znano" njegovo "absolutno nasprotovanje" takim zakonom in je odvrnjena nevarnost pohujšanja".[10]

4. Pluralnost etičnih pristopov

Leta 1987 je Müller v svoji knjigi "Homoseksualnost – izziv za teologijo in dušno pastirstvo"[11] razvrstil teologe v tri skupine: tiste, ki nasprotujejo homoseksualni usmerjenosti in spolni praksi; tiste, ki razumejo usmerjenost in odklanjajo spolno prakso; tiste, ki sprejemajo usmerjenost in spolno prakso. Javier Gafo pa dodaja še četrto skupino, ki jo predstavljajo tisti, ki sprejemajo usmerjenost in pogojno pristajajo na spolno prakso.

Prva skupina, ki nasprotuje tako homoseksualni naravnanosti kakor spolni praksi izhaja iz teološke predpostavke, da je homoseksualna naravnanost v nasprotju z Božjo voljo. S tega vidika je torej že samo stanje homoseksualne osebe moralni problem. Kar pomeni soodgovornost za nastalo stanje. Prizadevanje za preusmeritev v heteroseksualnost je tako moralna dolžnost prizadete osebe. Takšna stališča lahko najdemo tako pri protestantih, kakor Judih in katoličanih. Tako je recimo za protestantskega teologa Karla Bartha homoseksualnost perverznost in degeneracija.

Drugo skupino predstavljajo tisti, ki menijo da je med naravnanostjo k istospolnosti in spolno prakso potrebno razlikovati. V to skupino spada velika večina teologov iz Katoliške cerkve in drugih krščanskih Cerkva. To, da je nekdo tako usmerjen ni nujno posledica njegove volje. Homoseksualna spolna praksa se ne odobrava in se jo ima za neprimerno, grešno, prizadeta oseba zanjo nosi odgovornost. To je tudi uradno stališče Katoliške Cerkve. V tej skupini je npr. ameriški teolog Harvey, ki zagovarja uradno stališče Cerkve. Pri tem izpostavlja dejstvo, da večina istospolno usmerjenih oseb takšne usmerjenosti ni izbrala sama. Ima pa svobodo, da sama izbere vzdržnost.

Tretjo skupino predstavljajo tisti, ki postavljajo na isto raven hom. in het. usmerjenost, ki ju praktično izzenačujejo. Na tej liniji je bil Holandski katoliški koncil in združenje ameriških teologov.

Gafojeva četrta skupina istospolne usmerjenosti ne diskvalificira z moralnega vidika, a hkrati ne postavljajo hom. in het. usmerjenosti na isto raven. Ti avtorji izhajajo iz razlikovanja med predmoralnim in moralnim dejanjem. Po njihovo obstaja dejanje, ki je ontično slabo, ne pa tudi nujno moralno slabo. To stališče je okrožnica Veritatis Splendor zavrnila.[12]

Zaključek

Potrebno je razlikovati med svobodno izbrano in nesvobodno konstitucionalno predisponirano ali psiho-socialno pogojeno homoseksualnostjo. S protestantskim teologom Thielickom lahko soglašamo v njegovi stopnjevitosti (načelu gradualnosti!) reševanja tega vprašanja. To pomeni, da je terapevtsko potrebno pomagati k spolni preusmeritvi, če to ni možno, potem je naslednja možnost vzdržno življenje. Če tudi to ni možno, potem naj istospolna oseba živi odrasel in odgovoren odnos z drugo osebo, v stabilni skupnosti. V tem slednjem primeru nastopi tudi vprašanje registracije teh skupnosti, kar kot smo videli, kot manjše zlo in skrajno možnost dopušča tudi Kongregacija za nauk vere s tistim stališčem, ko kristjanom v politiki naroča, naj se moralno ogradijo od takšnih rešitev, čeprav jih pravno tolerirajo. Še tako liberalna stališča teologov, ne pristanejo na izenačevanje hom. in het. zvez. Curran celo pravi, da družba in Cerkev morata podpirati tiste oblike spolnega življenja, ki prispevajo k rasti, razvoju in občestvenosti med ljudmi. Cerkev se torej tudi v tem primeru ne more in ne sme odreči svoji družbeno kritični in preroški vlogi. Vsi napori takšnih in drugačnih razlag svetopisemskih mest, ki govorijo o istospolnosti ne morejo tega pojava preprosto prevrednotiti, ne v moralno nevtralnega, še manj pa v moralno zaželjenega. Zanimivo je tudi dejstvo, da se v večini razprav o homoseksualnosti izogiba dejstvu, da te osebe spadajo med rizično kategorijo ljudi za obolelost z aidsem. Zamolčevanje tega dejstva in hkrati javno propagiranje istospolne usmerjenosti, kot povsem normalnega pojava, ki bi ga bilo potrebno celo družbeno podpreti, zavaja mlade ljudi, podpira neodgovorno spolno vedenje in motivira heteroseksualno usmerjene ljudi, da menjujejo svojo spolno usmerjenost. Pri takšnih poizkusih dejansko gre za to, da bi s pomočjo ideologije radi zabrisali razliko med moškim in žensko. Temu pa se je tudi v primeru slovenske zakonodaje o istospolnih skupnostih potrebno z vso odločnostjo upreti, kajti ne gre več za vprašanje človekovih pravic in diskriminacije, ampak za veliko več, za civilizacijske vrednote.

Za notranje cerkveno življenje bi bilo potrebno čim prej razmisliti o interdisciplinarno zastavljeni terapevtski skupini, ki bi bila na razpolago osebam, katere iščejo pomoč zaradi svoje spolne orientacije. To je edini možen in dosleden odgovor Cerkve, glede na njeno etično stališče.

_______________________________
[1] Prim., H.Hartfeld, Homosexualität im Kontext von Bibel, Theologie und Seelsorge, Wuppertal&Zürich 1991.
[2]Prim., C. Zuccaro, Morale sessuale, Bologna 2000, 72-104.
[3] C.D. Morano, Il dibattito psicologico sull'omosessualita,v: J.Gafo (ur.), n.d.,123.
[4] Prim., D. Fassnacht, Sexuelle Abweichungen, v: n.d., 180.
[5] Prim., H.Hartfeld, Homosexualität im Kontext von Bibel, n.d., 44-108.
[6] Katekizem katoliške Cerkve, Ljubljana 1993,2357.
[7] KKC, 2358.
[8] Prim., KKC, 2359; 2396.
[9] Prim., KKC, 2358.
[10] Kongregacija za verski nauk, 12.
[11] Prim., W. Müller, Homosexualität – eine Herausforderung für Theologie und Seelsorge, Mainz 1987.
[12] Prim., Janez Pavel II., Sijaj resnice, CD 52, Ljubljana1994, 66-76. "V vprašanju o nravnosti človeških dejanj in zlasti v vprašanju o obstoju notranje v sebi zlih dejanj se, kakor vidimo, v nekem smislu osredotoča vprašanje o človeku samem, o njegovi resnici in nravnih posledicah, ki iz tega izhajajo. ko Cerkev priznava in uči, da obstajajo konkretno določljiva človeška dejanja, ki so že v sebi notranje zla, ostaja zvesta celotni resnici o človeku in ga s tem spoštuje ter podpira in povišuje v njegovem dostojanstvu in poklicanosti. Zaradi tega mora zavračati…teorije, ki so v nasprotju s to resnico" (83).

Pustite otroke - dokumentarec

2007-10-05T14:41:00.000+01:00

Pustite otroke (Suffer the Children), pretresljiv dokumentarec iz Združenih držav o vplivu homoseksualnega aktivizma na najmlajšo generacijo.

1. del:

2. del:

3. del:

Jezus me je osvobodil homoseksualnosti - 2. del

2007-09-07T22:49:00.000+01:00

Jesus Set Me Free from Homosexuality - Part 2
- pričevanje protestantskega dekleta - 2. del

Prvi del tukaj.

Pričevanja o osvobajajoči resnici

2007-07-25T18:46:00.000+01:00

Exodus je največja mednarodna organizacija, ki se ukvarja s problematiko homoseksualnosti v današnjem svetu. Prizadetim osebam želi v moči Kristusove odrešujoče ljubezni pomagati k notranji preobrazbi.

(Family Policy Network) V Seattlu se je na nedavnem zborovanju Exodus-a, ki se na nacionalni ravni posveča delu z istospolno usmerjenimi, zbralo 850 njihovih (nekdaj istospolno usmerjenih) članov, da bi tiste, ki se še zmeraj spopadajo s homoseksualnostjo, navdali z upanjem v možnost spremembe. Tisoče nekdanjih homoseksualcev se more danes radovati novega življenja, ker so bili z njimi ljudje, ki so se zavzeli zanje z oznanilom o resnici Božje zdravilne ljubezni.

Kogar ljubiš, mu poveš resnico

Morda vas bo presenetilo dejstvo, da večina kristjanov, ki nasprotujejo homoseksualnemu vedenju, tega ne počne iz sovraštva – ampak iz ljubezni. Seveda mediji poudarjajo zgolj »sovraštvo«, vendar resnica je drugačna… Verjamemo, da je vsako človeško bitje Bogu dragoceno in ima pravico do spoštovanja. A prav veliko trpljenje istospolno usmerjenih ljudi je tisto, zaradi katerega je kristjan poklican k sočutju in zaskrbljenosti. Resnica nam govori, da Bog sovraži sleherno obliko greha na spolnem področju, najsi bo to predzakonska spolnost, zakonska nezvestoba, prostitucija ali homoseksualnost. In če bi bili sami ujeti v katerega od teh samo-uničujočih vedenj, mar si ne bi želeli nekoga, ki bi mu bilo mar za vas?

Imeti istospolno prakso za greh še ne pomeni nasprotovanja istospolno usmerjenim; pomeni le »odločitev za življenje«

Statistike poznamo…, le-te žal ne lažejo. Homoseksualno vedenje je nemogoče imeti za zdravo vpričo tako velikega števila spolno prenosljivih bolezni (SPB) kot so gonoreja in hepatitis A in B1[1]; vpričo 65 odstotkov vseh zabeleženih primerov AIDS-a med moškimi, vpletenimi v homoseksualno prakso (1981)[2]; vpričo 32-krat pogostejših okužb s SPB pri istospolno usmerjenih mladostnikih kot pri heteroseksualno usmerjenih[3]. Kako se na to odziva družba? S kondomi! Kljub dokazom, da kondomi ne varujejo pred vsemi SPB. Dejansko mnogokrat odpovedo, prav tako pa človeka ne morejo zaščititi pred čustvenimi ranami, ki prizadenejo njegovo srce.

Homoseksualnost ni problem spolnosti, ampak srca

Kondomi ne odpravljajo težav, s katerimi se srečujejo istospolno usmerjeni ljudje. Raziskave kažejo na njihovo visoko stopnjo vedenjske destruktivnosti – od vdajanja alkoholu, zlorabi drog do čustvenega in telesnega nasilja[4]. Vse to se dogaja celo v homoseksualcem izrazito naklonjenih okoljih, kot je npr. San Francisco. Življenjski stil je torej tisti – in ne pomanjkanje sprejemanja – ki vodi v depresivna stanja.

Resnica boli dokler ne ozdravi; sprememba je mogoča

Na tisoče zgodb nekdanjih homoseksualcev potrjuje to, s čimer se vsakodnevno srečujejo svetovalci, duhovniki... Homoseksualci pogosto omenjajo globoko zakoreninjeno, skoraj nezavedno poželenje, ki jih vleče k istospolnim dejanjem. Poleg tega omenjajo zapostavljenost v zgodnjem otroštvu ali pomankljive stike s starši istega spola, spolno nasilje, posilstva, oz. govorijo o duševnih in čustvenih zlorabah, ki so kritično vplivale na oblikovanje njihove spolne identitete. Toda te življenjske situacije ne onemogočajo človekove sposobnosti izbire v trenutkih, ko se pojavi skušnjava, naj bo še tako velika. Navsezadnje mnogi so se osvobodili homoseksualnosti… in se odločili za celibat ali celo za zakonsko zvezo. Kako je to mogoče? Mogoče je zato, ker jih je nekdo – kljub njihovi življenjski situaciji – imel dovolj rad, da jih je imel pogum seznaniti z resnico o grešnosti njihove spolne prakse. Za Kristjana prihaja ta ljubezen v osebi Jezusa Kristusa in spodbuja naša prizadevanja na tem področju.

Ni potrebna popolnost za spoznanje o grehu

Prav nasprotno! Grešnik more spoznati greh že na daleč. ... Resnica je, da vsi grešimo. Vendar je ključna razlika v tem, da nekateri svoj greh prepoznajo in obžalujejo, drugi pa ne. Ob tem se poraja pomembno vprašanje: če se kot narod nismo sposobni zediniti glede vprašanja greha, kam neki je potem usmerjen naš moralni kompas? Ali obstaja resnica v ustvarjenem naravnem redu – ali je resnica vse, karkoli sami določimo?

Zavzeti stališče in podati roko

V dosedanjih letih smo kristjani zavzemali v javnosti jasna stališča zoper agresivnost homoseksualnega aktivizma. Vseskozi smo zaradi tega plačevali visoko ceno: zbadljive vzdevke »pobožnjaki«, »homofobi«... A vendar smo vselej ostajali odprtih rok, o čemer mediji večinoma niso poročali... odprtih rok, ki so želele ozdravljati, ne nadlegovati. Želimo si, da bi v teh debatah prevladal razum, ne besedna spretnost. Tistim, ki se jim zdi, da je njihov edini izhod sprejetje homoseksualnosti, prinašamo novo upanje v Kristusu.

Sprememba je mogoča za vsakogar

Smo velika organizacija, v kateri se združujejo miljoni zavzetih družin, ki želijo resnicoljubno pristopati k problematiki homoseksualnosti. Ne gre za vprašanje republikancev, demokratov ali neodvisnih. Gre za vprašanje resnice. Pozivamo vas: ponovno proučite resnico o homoseksualnosti na podlagi VSEH dejstev, brez polresnic in vzgibov sovražnosti. Proučite naša stališča o grehu. Potem proučite, kaj o tem menijo drugi. Vendar proučite zares! Naj vas resnica nagovori in osvobodi.
____________________________________
[1] Mireya Navarro,"Federal Officials See Sharp Rise of Hepatitis Among Gay Men," The New York Times, March 6, 1992
[2] Centers for Disease Control, HIV/AIDS Surveillance Report, Vol.9, No.2, May, 1998
[3] American Adolescents: How Healthy Are They?, p. 31, American Medical Association, 1990
[4] Robert Garofalo and others, "The Association Between Health Risk Behaviors and Sexual Orientation Among a School-based Sample of Adolescents," Pediatrics, 101 pp 895-902, (1998).

vir: More living proof that the Truth can set you free
Copyright Family Policy Network, 2004. All rights reserved.

Kako preprečiti homoseksualnost

2007-07-20T21:02:00.000+01:00

Vodnik za starše

Starši so včasih zaskrbljeni glede ranljivosti svojih otrok pred vplivom homoseksualnosti. Kako lahko vplivajo na zmanjšanje možnosti dejanskega pojava le-te?

1. Ne skrbite, če vaš predšolski otrok občasno izraža znake vedenja, ki so sicer običajni za nasprotni spol.

2. Gojite duha odprtosti v vašem domu. Otroci morajo nujno nekje izraziti svoja neizogibna vprašanja o spolnosti. Tisti, ki jih starši večkrat utišajo, začno dojemati pogovor o spolnosti kot nekaj, kar ne spada v domač pogovor. Če bodo kasneje doživljali dvome glede svoje spolne identitete, se ne bodo želeli pogovarjati o svojih strahovih.

3. Postanite pozorni v kolikor opazite pri otroku med 5 in 11 letom znamenja negotovosti ali dvomov nad njegovo lastno spolno identiteto. Obstaja precejšnje sorazmerje med feminiziranim vedenjem v deškem obdobju in homoseksualnostjo v odraslosti.

4. Vaše informacije naj bodo natančne, verodostojne. Mladi otroci so lahko zmedeni glede homoseksualnosti, glede tega, kar le-ta je oz. kar ni. Če imajo radi prijatelje istega spola, bodo morda razmišljali: "Ali sem gej oz. lezbijka?" Zagotovite jim, da je mogoče imeti dobra prijateljstva z obema spoloma in da so tudi tesna prijatelstva v okviru istega spola nekaj normalnega.

5. Zavedati se morate, da večina homoseksualcev v obdobju otroštva ne kaže eksplicitnih značilnosti feminiziranega vedenja. Pogosteje je pri takih otrocih zaznati 'ne-možatost', zaradi katere se oddaljujejo od ostalih dečkov, ne-atletskost, neke vrste pasivnost, neodločnost in neangažiranost za npr. izrazito fantovske igre. Številni dečki izražajo vedenjske značilnosti, ki jih sicer pojmujemo kot talente: bistrost, zrelost, družabnost, graditev odnosov, umetniška žilica. Nasvet: Bodite pozorni le, če izhajajo te značilnosti iz občutka ne-pripadnosti.

6. Potrjujte otroka v njegovi spolni identiteti. Pri majhnem otroku spodbujajte njegovemu spolu značilno obnašanje in izražajte zadovoljstvo nad njegovo moškostjo oz. ženskostjo. Otroci, katerih starši ne znajo zakriti, da so si želeli otroka nasprotnega spola, so zaradi tega lahko zelo ranjeni, škoda pa se še dodatno poglobi, če starši otroka spodbujajo k vedenju oz. razvoju lastnosti, značilnih za nasprotni spol.

7. Oče igra bistveno vlogo pri normalnem razvoju dečka v moža. V resnici je oče pomembnejši od matere. Matere vzgajajo v dečke. Očetje vzgajajo v može. Dekleta lahko ob vzroru matere zorijo tako v dekliškem kot najstniškem obdobju, medtem ko je za dečke potrebna dodatna razvojna faza: oddaljitev od matere in identifikacija z očetom.

Ta proces se postopoma začne že pri 18. mesecu starosti. Naloga očeta je, da kot zgled psihično in čustveno potrjuje sinovo moškost, tako v predšolskem obdobju, kot kasneje - posebno v puberteti.

8. Ne prikrajšajte otroka tudi za izražanje fizične naklonjenosti. Nekateri očetje zmotno mislijo, da bo preveč čustvene naklonjenosti zavrlo dečkov čut za moškost. Resnica je prav nasprotna. Sinovi, ki jih očetje večkrat objamejo, bodo manj ranljivi pred napačnimi oblikami izkazovanja fizične naklonjenosti kasneje v odnosu do istega spola.

9. Vzgajajte otroka k njegovi spolni vlogi. Majhne deklice naj bodo deležne vašega veselja, ko jih boste oblačili v ženska oblačila ob različnih slovesnostih. Negotovi dečki pa so lahko globoko prizadeti, če jim starši namenijo ponižujoče opazke, kot npr. "Oh, si kot ena punčka!" Izogibajte se vzdevkov, značilnih za nasprotni spol. Pozitivno spodbujanje zaleže veliko bolj kot negativne opazke in komentarji.

10. Omogočite otroku identifikacijo z vzornikom istega spola. Biblični junaki, javni pozitivni liki, športniki, ki gojijo dober in zdrav način življenja lahko služijo kot dragoceni vzorni modeli. Pri samskih starših je ta naloga še posebno pomembna. Omogočite otroku, če je drugačnega spola od vas, pogoste stike s sorodniki enakega spola (tetami, strici, starejšimi bratranci, sestričnami, starimi starši). Posebej se potrudite za vključevanje vašega otroka v aktivnosti, ki jih vodijo odrasli enakega spola (npr. skavti, učitelji glasbe, športni trenerji ipd.).

11. Irving Bieber, znan raziskovalec, je ugotovil, da so k homoseksualnosti naravnani otroci večkrat žrtve medstarševskih odnosov. V medosebnem sporu matere in očeta, slednji velikokrat na duševni ravni zapusti sina. Dajte svojemu sinu, kar potrebuje - in poiščite zakonsko pomoč.

12. Psiholog Robert Stoller pravi: "Moškost je dosežek." Z drugimi besedami: odraščanje v heteroseksualnost ni nekaj samo po sebi umevnega. Prvič zahteva dobre starše, drugič zahteva družbeno podporo in slednjič zahteva čas.

13. Če mati in oče poznata težave, s katerimi se njun otrok sooča, če sta mu oba pripravljena pomagati, če iščeta pomoč tudi pri psihologu, ki verjame v možnost spremembe, potem vsekakor obstaja upanje.
_________________________
Povzeto po knjigi dr. Josepha Nicolosija - How to Prevent Homosexuality in your Child

10 razlogov za zaščito zakonske zveze

2007-07-18T21:13:00.000+01:00

Razlog #1
Ljudje nasprotujejo istospolnim porokam.
Oblast je od ljudi in za ljudi.

V državi Massachusetts (katere vrhovno sodišče je novembra 2003 prvo v Ameriki sprejelo razsodbo in pozvalo kongres, naj do maja 2004 omogoči poroke med istospolnimi pari) je podpora istospolnim porokam padla za 12 % - iz prejšnjih 48% na trenutnih 35% (sodeč po anketi Boston Globe 21. februarja 2004). 69% volilcev pa je prepričanih, da je za otroke najbolje, če so vzgajani v družinah s poročenima materjo in očetom. [op.p.: V anketi, ki je bila objavljena aprila 2004 na vseh glavnih slovenskih spletnih iskalnikih in je v njej sodelovalo več kot 800 glasovalcev, se je 74% izreklo proti Zakonu o istospolni partnerski zvezi.]

Razlog #2
Istospolne poroke kršijo pravico do ugovora vesti.
Ni mogoče iti mimo moralnih načel milijonov ljudi.

Kristjani, Judje in Muslimani bi bili prisiljeni odobravati vedenje, ki nasprotuje njihovemu verskemu prepričanju. Država bi razklala otroke in starše, ko bi v javnih šolah učila, da je prepričanje vere o homoseksualnosti sovražno oz. fanatično. Podjetniki bi bili prisiljeni spodbujati homoseksualnost neglede na svoja osebna prepričanja. Nekatere delovne organizacije (celo ena od zveznih agencij) je zaposlenim že svetovala, da pri svojem delu ne uporavljajo izrazov "mož" in "žena" ampak "partnerji". Mnogi neverni ljudje so pravtako prepričani, da je legalizacija homoseksualnosti napačna.

Razlog #3
Ni mogoča redefinicija brezčasnega instituta.
Zakonska zveza je, kar je.

Zakonska zveza ni le pravna, ampak tudi antropološka in sociloška stvarnost. Napada pa se jo iz razlogov, ker želijo nekateri skrajneži, da bi družba dala priznanje njihovemu življenjskemu stilu. Članek v reviji Village Voice z naslovom "The Radical Case for Gay Marriage," Richard Goldstei razlaga, da bo homoseksualna prisvojitev instituta zakonske zveze le-tega tudi spremenila. "Že desetletja si skrajneži predstavljajo svet, kjer bodo suspendirane norme in pravila zakonske zveze. ... Morda se bomo že kmalu srečevali s skupinami ljudi, ki si bodo delili varstvo nad otroki."[1]
Homoseksualni aktivist Michelangelo Signorile piše, da bi se "geji" morali polastiti zakonske zveze "ne zaradi zvestobe družbenim moralnim normam ampak zaradi razkrinkanja mita ter radikalnega predrugačenja arhaičnega instituta." [2]

[1] Richard Goldstein, "The Radical Case for Gay Marriage," Village Voice, September 3-9, 2003, p. 34.
[2] Michelangelo Signorile, "Bridal Wave," OUT magazine, December/January 1994, p. 161.

Razlog #4
Vsak odrasel državljan že ima zagotovljene enake pravice.
Ne gre za pomanjkanje ugodnosti.

"Gejevski" aktivisti trdijo, da je treba istospolnim dovoliti poroko zato, da bodo na ta način deležni ugodnosti in zaščite, ki jo lahko zagotovi samo zakonska zveza. Napačno! Župan San Francisca in tisoči homoseksualnih parov so zavzeli kljubovalno držo zoper prav to zakonodajo, k ureja zakonsko zvezo in so jasno poudarili, da ne gre za ugodnosti. Imajo prav; gre za uničenje definicije zakonske zveze.
Rezultati decemberske ankete (2003 Zogby) kažejo, da je 73-im odstotkom ljudi znano, da doslej sprejeti zakoni v resnici že omogočajo pravno zaščito istospolno usmerjenih.

Razlog #5
Odprava edinstvenosti zakonske zveze bo pomenila njeno uničenje.
Ponaredek škoduje originalu.

Zakonska zveza ni diskriminatorna. Neglede na spolno usmerjenost imata mož in žena enako pravico s soprogom nasprotnega spola skleniti zakonsko zvezo. Če iz te skupnosti odstranimo enega od spolov, to ni več zakonska zveza, ampak nekaj drugega.
Zakonska zveza kot skupnost dveh spolov je mogoča za vsakogar (če ne predstavljajo ovir starost, krvno sorodstvo; pogoj je tudi različnospolnost). Odstranjevanje ključnih elementov, potrebnih za sklenitev zakonske zveze, odpravlja bistvo in edinstvenost tega instituta. Z legalizacijo homoseksualne "zakonske zveze" ni več nobenih logičnih kriterijev, ki bi prepovedovali poroko kakršnihkoli kombinacij ljudi, ki se želijo "poročiti".

Razlog #6
Istospolne zveze jemljejo otrokom očeta in mater.
Ustvarjanje družin brez očeta ali matere bo prizadelo otroka.

Človeška izkušnja in večina socialnih znanstvenih raziskav kaže, da so za celovito dobrobit otrok najprimernejše le poročene materinsko očetovske družine. Homoseksualne zveze otrokom odrekajo očeta oz. mater. Tudi zgolj moško žensko partnerstvo še ne predstavlja varnega okolja za otroka - in homoseksualna zveza otroku ne nudi niti te osnovne nuje.
"Otroci ločenih ali neporočenih staršev imajo slabše ocene, so bolj nagnjeni k neuspehu in pogosteje ne končajo univerzitetnega študija." "Zdi se, da ločitev in nosečnost v zunajzakonski zvezi negativno vpliva na otrokovo duševno zdravje in življenjska pričakovanja. Težave se pri takih otrocih zavlečejo še daleč v obdobje odraslosti." "Otroci, ki odraščajo v poročenih družinah, so - splošno gledano - prej deležni duševnega zdravja, kot njihovi vrstniki iz drugačnih življenjskih skupnosti." "Mladostniki, katerih starši ostanejo poročeni, se skorajda ne vdajajo kajenju in alkoholu."[3]

[3] Why Marriage Matters: Twenty-One Conclusions from the Social Sciences, Institute for American Values, 2002, pp. 10-13)

Razlog #7
Istospolne poroke bodo oslabile že načeto institucijo zakonske zveze.
Zakonska zveza potrebuje zaščite, ne redefinicije.

Nezvestoba, spolni odnosi pred poroko, lahkomiselne ločitve, zunajzakonske zveze in odsotnost očeta ali matere so elementi, ki so doslej že načeli stabilnost družine oz. zakonske zveze. Spodbujanje k homoseksualnosti bo le še pospešilo propad družine. Poročene materinsko očetovske družine omogočajo otrokom najboljši razvoj. Če želimo pomagati naslednjim generacijam, se moramo zavzemati za krepitev in varovanje zakonske zveze, ne pa napadati temeljne principe trajne življenjske zvestobe v skupnosti med možem in ženo.

Razlog #8
Vlada bi ne smela spodbujati smrtonosnega življenjskega stila.
Pomagajmo ljudem premagovati škodljivo vedenje.

Mnogo praks povezanih s homoseksualno aktivnostjo je v fizičnem smislu nevarnih. Legalizacija istospolnih zvez z namenom spodbujanja partnerske zvestobe ne bo zmanjšala zdravstvenega rizika. Večina "tveganih" spolnih dejanj med homoseksualci se zgodi prav v stabilnih razmerjih. Študija kalifornijske univerze opozarja na epidemijo papillomavirusa (HPV), s katerim je okuženih 93% HIV-pozitivnih moških in 61% HIV-negativnih. Študija Omega: The Journal of Death and Dying trdi, da lahko homoseksualnost prikrajša moške za desetletja življenja. Homoseksualna gospodinjstva so prav tako bolj nagnjena k domačemu nasilju. "Pojavi domačega nasilja med istospolno usmerjenimi moškimi so skoraj dvakrat pogostejši kot v heteroseksualnih zvezah" zatrjujeta D. Island in P. Letellier v Men Who Beat the Men Who Love Them (New York: Haworth Press, 1991).

Razlog #9
Zakonodaja Massachusettsa se ni spremenila.
Pravica do istospolne zakonske zveze se ni kar pojavila.

V Massachusettsu se ni spremenilo besedilo ustave, na podlagi katere je vrhovno sodišče razglasilo Commonwealthovo zakonodajo o zakonski zvezi za protiustavno. Zakonodaja, ki definira zakonsko zvezo kot zvezo med možem in ženo, se ni spremenila. Postavlja se vprašanje: Od kod je zakonodaja naenkrat postala diskriminatorna? Vrhovno sodišče očitno pričakuje, da bo vsak državljan Commonwealtha brezpogojno sprejel to veliko odkritje dne 18. novembra 2003, ko je sodišče izdalo svoj edikt. Prosimo, ne nasedajte.

Razlog #10
Istospolne poroke prizadenejo vsakogar.
Ponaredek škoduje originalu.

Ponarejen denar škodi celotni družbi - ker med drugim povzroča devalvacijo. Zdravniki s ponarejeno licenco prizadenejo mnoge - ljudje umirajo. Ponarejena zakonska zveza bo prizadela vse - kajti trpeli bomo vsi, ki nam je mar otrok, ki se jim bo po odločitvi države že vnaprej odrekla pravica do različnospolnih staršev, kar je eden od pogojev za celovit otrokov razvoj. Redefinicija zakonske zveze žal pomeni tudi njen neizogiben konec. Najzgovornejši primer so skandinavske dežele odkar so legalizirale istospolne zveze: zakonska zveza je praktično izginila. Ko se oblast pretvarja, da je zakonska zveza nekaj, kar ni, zaradi tega trpijo otroci, prizadeta je družba in napada se vsakogar, ki bi takim odločitvam oblasti oporekal. Ameriško ljudstvo je strpno do širokega spektra življenjskih stilov, verovanj in prepričanj - vendar niso vsa tako zakonsko promovirana. Kje se bo končal proces razvrednotenja zakonske zveze? Bomo čakali, da bo zakonska zveza omogočena neoziraje se na starost, spol, krvno sorodstvo ali število partnerjev? Prosimo, ne dopustite tega! Prihodnje generacije vam bodo hvaležne, če se boste danes zavzeli za to, kar je prav.

vir: Top 10 Reasons to Support the Marriage Affirmation and Protection Amendment
Zaskrbljene žene za Ameriko
Concerned Women for America

Epidemija lezbičnih tolp v ZDA

2007-07-11T22:37:00.000+01:00

O'Reillyeva oddaja prominentne ameriške televizije Fox je pred kratkim objavila prispevek o osupljivem porastu lezbičnih tolp v Združenih državah.

Kriminalistični analitik iz Washingtona Rod Wheeler je v prispevku povedal, da obstaja na celotnem področju ZDA, posebno v bližini šol, podzemna naveza militantnih lezbijk, ki regrutirajo otroke, stare tudi komaj 10 let, da postanejo člani njihovih tolp.

"Številni otroci so poročali o istospolnih posilstvih znotraj teh tolp. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je pojav postal tako množičen, da je presegel vsa pričakovanja in so mu ameriške šole začele posvečati posebno pozornost," poudarja Wheeler.

Prispevek si lahko ogledate tukaj:

Gejevski aktivist zapustil homoseksualnost

2007-07-11T21:28:00.000+01:00

"Mnogi, ki so v primežu homoseksualnosti, gledajo na Boga kot na sovražnika, ker jih spominja na to, kdo in kaj naj bi v resnici bili."
"God is regarded as an enemy by many in the grip of homosexuality, because He reminds them of who and what they truly are meant to be." (Michael Glatze)

Nekdanji homoseksualni aktivist in viden predstavnik ameriškega gejevskega gibanja Michael Glatze (30) je pred dvema tednoma javno priznal, da zapušča homoseksualni način življenja. Zaslugo za to odločitev pripisuje Jezusu Kristusu.

Michael Glatze je pri svojih 22 letih postal glavni urednik revije "Young Gay America". Bil je prejemnik številnih nagrad organizacij za promocijo "gejevskih, lezbičnih, biseksualnih in transseksualnih državljanskih pravic".

Glatze je povedal, da je začel dvomiti v namen in vlogo svojega življenja pred dvema letoma, ko je začel iskati resnico o homoseksualnosti, grehu in odpuščanju. "Vem, da je homoseksualnost zgolj paket poželenja in pornografije," je dejal. "Nihče me ne more prepričati v nasprotno ne glede na njegove govorniške spretnosti ali njihove 'žalostne' življenjske zgodbe. Videl sem stvari in poznam resnico."

V intervjuju za WorldNetDaily je med drugim dejal: "Mnogi, ki so v primežu homoseksualnosti, gledajo na Boga kot na sovražnika, kajti le-Ta jim sprašuje vest o tem, kdo in kaj v resnici so. Raje so pripravljeni utišati resnico in tiste, ki jo govorijo, obtožiti rasizma, zla in diskriminacije. Tak sem bil tudi sam."

"Kot lider gejevskega gibanja sem imel velikokrat priložnost javno spregovoriti. Če bi lahko katere od besed vzel nazaj, bi jih. ... Bog je človeštvu razodel Resnico z določenim razlogom. In ta je, da moremo postajati to, kar v resnici smo - po njegovi zamisli."

Povzeto po številnih agencijah

Hrvati proti 'javnemu vsiljevanju homoseksualnosti'

2007-07-07T23:53:00.000+01:00

Ob priložnosti zagrebške gejevske parade so danes braniteljske, družinske, verske in druge organizacije ter društva izrazile nestrinjanje s "takšno vrsto javne promocije sprevrženosti v glavnem mestu Hrvaške".

"Menimo, da je ta manifestacija v neskladju s tradicionalnimi običaji kot tudi vrednotami zakonske zveze in družine, ki so globoko zakoreninjene v identiteto hrvaškega naroda," navajajo združenja v obvestilu za javnost.

Braniteljske organizacije menijo, da je "domovinska vojna potekala za ohranitev navedenih vrednot, zato smatrajo javno vsiljevanje homoseksualnosti kot omalovaževanje teh vrednot".

"Demokracija in človeške pravice, ki jih zagovarjamo in v katere verjamemo, ne morejo biti izgovor za javni pritisk na hrvaško ljudstvo in za omalovaževanje velike večine, ki ne podpira takšnih stališč," še dodajajo v svojem sporočilu.

"Zato pozivamo oblast Republike Hrvaške in vso hrvaško javnost ter ostale državljanske in braniteljske organizacije, da se pridružijo naši pobudi v dobrobit naše dežele in ne podprejo takšnih javnih nastopov."

Izjavo za javnost so podpisali predstavniki Združenja braniteljev, invalidov in vdov Domovinske vojne "Podravka"; Zveze združenj hrvaških braniteljev, zdravljenih zaradi povojnega sindroma; Združenja braniteljev "Trdnjava Knin"; Hrvaškega društva žrtev vojne; Foruma za zaščito družine; Združenja "Reforma" - za etiko, moralo, družinske vrednote; Centra za pomoč nosečnicam; Družinskega centra "Zagreb"; Humanitarne organizacije "Oaza"; Združenja "Obstaja upanje - Čakovec"; Delovne skupine "Pieteta" in združenja "Podajmo roko".

Povzeto po Večernjem listu Zagreb Pride 2007

Iz homoseksualnosti v heteroseksualnost

2007-07-06T23:07:00.000+01:00

A journey from gay to straight. Richard Cohen

Parada ponosa na nestrpnost?

2007-07-03T14:29:00.000+01:00

Te dni smo v Ljubljani spet doživeli t.i. “parado ponosa”, v izvirniku imenovano “Gay pride” parado, ki jo vsako leto priredijo društva in aktivisti ter aktivistke lezbičnih in gejevskih združenj. Spet smo bili, poleg nekaj (a žal premalo) utemeljenih očitkov odgovornim, žal priča izjemni nestrpnosti. A tarča le-te, glej in se čudi, niso bili istospolno usmerjeni, ampak vsi tisti, ki vrednostno in svetovnonazorsko niso na liniji aktivistične mentalitete in vrednostnega sistema, ki ga slednji kot edinega dovoljenega zagovarjajo in tolerirajo.

Znano je, da je v tej deželi pod Alpami in vršaci “strpnost” ena najbolj zlorabljenih besed in pojmov. Verjetno se še spomnite referenduma o umetni oploditvi zdravih samskih žensk, pri katerem so nam nekateri javnomnenjski voditelji in usmerjevalci dopovedovali, da s(m)o vsi, ki s(m)o glasovali “proti”, nestrpni, ksenofobni, šovinistični in še kaj četrtega.

No, ker me je zvedavega in željnega priti stvari do dna iz čisto izkustvenega vidika stvar začela tudi osebno zanimati, sem nekega dne izvedel majčken eksperiment. Šlo je za testiranje strpnosti tistih, ki imajo to besedo največkrat na jeziku in sicer tako, da drugače misleče že samo zaradi tega opredelijo in označijo za nestrpne.

Poglejmo si primer ena: Spodaj podpisani sem se nekega nedeljskega dopoldneva prijavil na internet, in sicer na enega od množice kanalov znanega čvekarskega servisa IRC. Stvar ne bi bila nič posebnega, če ne bi šlo za kanal, ki je bil deklarirano gejevski in kjer naj bi bili dobrodošli vsi uporabniki “brez predsodkov do istospolnih nagnjenj in do drugače mislečih”. Naivno sem mislil, da bo debata zanimiva in da se bo moč s prisotnimi sogovorniki kaj pametnega pomeniti in da se bom seveda lahko od njih tudi kaj naučil.

Zapletlo pa se je zelo zgodaj, in sicer ob pogovoru, kaj smo kaj počeli zjutraj. Spoštovanim sogovornikom sem povedal, da sem bil pri sv. maši in da je bilo fino, da je imel mašnik zanimivo pridigo. Tu pa se je dialog končal, ampak ne zato, ker bi šla internetna povezava po gobe, ker bi zmanjkalo električne energije ali ker bi na primer po pomoti stopil na tipkovnico ali jo s čim polil...

Na moje (le zakaj?) niti ne preveliko presenečenje je bilo simpatičnega klepeta konec, ker so me sogovorniki začeli obkladati s tako veliko stopnjo “strpnosti in sprejemanja drugače mislečih”, da tega zaradi spoštovanja do cenjenih bralk in bralcev Sončne pesmi na tem mestu ne bi ponavljal. So me pa seznanili s tem, da so tako ali tako vsi fajmoštri “p***i, pedofili itd., itd.”, ampak ker imam jaz kot njihova pokorna ovčica povsem oprane možgane, se tega ubogi revež ne morem zavedati.

Preslišal sem celo serijo žalitev mene in Cerkve na splošno ter z željo po dialogu poskusil še zadnjič. A na moje vprašanje, kako lahko od ostalih pričakujejo sprejemanje njihove drugačnosti, če sami niso sposobni sprejeti drugačnosti drugega – veroizpovedi recimo – me je glavni na tem debatnem kanalu zabrisal dol. Seveda s pojasnilom, da oni nestrpnežev mojega kova ne potrebujejo in da naj izginem sedaj “farjem jokcat, da me bodo oni že znali potolažit”.

Primer dve: Tudi na letošnji Paradi ponosa ni manjkalo agitacij proti drugače mislečim. Ne le da je organizatorje in udeležence motil Zakon o registraciji istospolnih skupnosti, ki mimogrede istospolnim partnerjem omogoča veliko več kot zakoni, ki jih je prejšnja vladna koalicija (ne)sprejemala več kot 10 let. Motila jih je spet Cerkev, kar so jasno kazali s svojim proticerkvenim vzklikanjem in s transparenti, kjer je bilo moč videti prečrtan krščanski križ. Res strpno!

V zvezi s tem bi bilo zanimivo vedeti, kaj si o taki “strpnosti” mislijo razni inštituti in inštitucije, predvsem tako(samo)imenovane civilne družbe (Mirovni inštitut, razna aktivistična gibanja), in seveda varuh človekovih pravic v Republiki Sloveniji.

Uroš Kopavnik, 2005 (Sončna pesem)

Za upanje gre!

2007-06-28T23:03:00.000+01:00

Resnica vas bo osvobodila. (Jn 8,32)

Promocija homoseksualnosti v šolah

2007-06-27T15:09:00.000+01:00

Besedilo iz priloženega videa: "Angleška vlada namerava sprejeti zakon, ki bo med drugim primoral šole k poučevanju homoseksualne spolnosti in odnosov in sicer otrokom vseh starosti v vseh šolah. Štirinajst osnovnih šol v Angliji trenutno izvaja pilotske projekte seznanjanja otrok s homosekusalnostjo. Zakon, imenovan Regulacije spolne orientacije je šel skozi parlament po hitrem postopku, in se izognil širši javni debati.
Spodnji filmski prizor je sicer odigran, vendar utemeljen na neposrednem pričevanju učiteljev ter nazorno pokaže, kaj se bo z našimi otroci dogajalo v šolah v bližnji prihodnosti. Kmalu bodo takšni prizori postali realnost."

Dolžina videa: 3 minute, 14 sekund

Link: http://www.youtube.com/watch?v=m4CuHn5AyVE

In še prosti prevod prizora iz videa: "Otroci, danes se bomo pogovarjali o odnosih in o dejstvu, da za primerno družino ni potrebno, da bi imeli oba starša, očka in mamico. Če mislite, da drugačne družine niso dobre, potem ste homofobični. In to je zelo slaba stvar, in pomeni, da niste normalni. A ne? Pomembno je, da odkrijete, ali ste homoseksualci ali biseksualci. Kajti mi vsi smo v resnici biseksualni, kar pomeni, da so nam všeč spolni odnosi bodisi z moškimi bodisi z ženskami. Nekateri ljudje so preprosto homoseksualni, nekateri pa imajo spolne odnose le z nasprotnim spolom. Pomembna stvar, ki si jo bomo zapomnili, je, da je družina lahko kakršnakoli si jo pač želite. Lahko sta dva očka ali deset očkov, ali lahko imate dve mamici ali mnogo mamic in mnogo očkov, ki vsi uživajo v spolnosti drug z drugim. Jane, jokaš le iz razloga, ker si homofobična, ampak tukaj smo zato, da ti bomo pomagali to spremeniti. Vredu? No sedaj pa otroci poglejte tole sliko. Danes se bomo učili, kako eksperimentirati z vašimi telesi, da odkrijete ali ste homoseksualni. Zabavno se je igrati drug z drugim in kmalu boste odkrili, ali ste dejansko homoseksualni...."

Parada homoseksualcev v Svetem mestu

2007-06-22T18:43:00.000+01:00

Vrhovno sodišče je zavrnilo tri peticije proti homoseksualni paradi v Jeruzalemu in 21. junija letos dovolilo omenjeni shod v Svetem mestu. Kot smo poročali v prejšnjem prispevku, bo nov zakon, ki bo omogočal prepoved tovrstnih parad v Jeruzalemu stopil v veljavo šele po končanem parlamentarnem postopku, t.j. leta 2008.

Včeraj se je tako v mestu na eni strani zbralo 2000 homoseksualcev, ki jih je moralo varovati kar 7000 policistov, in na drugi strani 3000 pravovernih Judov, ki so z molitvijo psalmov, drugi pa z javnim protestom izražali svoje nestrinjanje s takšno skrunitvijo Svetega mesta.

Jeruzalemski župan Uri Lupoliansky, minister za trgovino Eli Yishai in drugi so na sodišče vložili zahtevo po prepovedi parade homoseksualcev, a jim sodišče ni ugodilo, in sicer z utemeljitvijo, da je "svoboda izražanja - v tem primeru - nad določilom, ki prepoveduje kršitve javne dostojnosti".

Rebeka, ena od organizatork peticije, ki je lani zbrala več desettisoč podpisov proti homoseksualni paradi, je dejala: "Poudariti moram, da tukaj ne gre le za nasprotovanje homoseksualni paradi; z enako zavzetostjo bi bili tudi proti Mardi Grasu, heteroseksualni prireditvi, v kolikor bi jo organizatorji imeli namen prirediti tukaj. Jeruzalem namreč predstavlja duhovno dimenzijo sveta; je duhovni dragulj sveta, ki ga ne želimo omadeževati. Večina prebivalcev tega mesta ne želi seksualnih parad, ki poudarjajo nesramežljivost in niso dostojne. Posebno pa homoseksualnost ni nekaj, za kar bi si želeli, da bi bilo promovirano v Svetem mestu."

Izrael za prepoved gejevskih parad

2007-06-22T14:12:00.000+01:00

Izraelski parlament (Kneset) je v začetku tega meseca z veliko večino (40 proti 23) potrdil zakonsko dopolnilo v prvem branju, s katerim bi omogočil prepoved parad homoseksualcev v Svetem mestu.

V razlagi omenjenega določila so poslanci poudarili, da je "Jeruzalem edinstveno mesto, sveto trem svetovnim religijam. Parade homoseksualcev prav v Jeruzalemu bi bile žaljive za vernike vseh svetovnih verstev".

Mnogi verniki in ljudje dobre volje v Jeruzalemu in po svetu so pozdravili odločitev izraelskih oblasti, ki so dale zeleno luč amandmaju z naslednjo vsebino: "Mestni svet Jeruzalema se pooblašča, da prepove mestne shode in parade iz razlogov motenja miru, žalitve javne občutljivosti ali iz verskih razlogov."

Ker je amandma komaj v postopku parlamentarnega sprejemanja, na letošnjo parado homoseksualcev v Jeruzalemu (21. junija 2007) ni vplival, zato je Odbor za preprečitev parade gnusobe (The Committee to Stop the Abomination Parade) s številnimi akcijami v obliki oglasnih jumbo plakatov ter z množično molitvijo opozoril na nedopustnost tovrstnih prireditev v Svetem mestu in organiziral množične proteste.

Več: Knesset Moves to Ban Gay March in Jerusalem

Jezus osvobaja in spreminja

2007-06-18T20:04:00.000+01:00

Pričevanje Roya Franklina Simmonsa, člana ameriške ragbijske lige, ki je leta 1992 javno izpovedal, da je homoseksualec, leta 1997 pa je izvedel, da je okužen z virusom HIV. Naposled je doživel veliko osebno spreobrnjenje, ko je spoznal, da je homoseksualnost v nasprotju z Božjim načrtom. Predal se je Gospodu in čistosti.
"Hvala Bogu za Jezusa, ki je umrl za moje grehe. Spoznanje o Bogu, kako čudovit je in mogočen in čutenje Jezusove ljubezni - je čudovit občutek."

Družbi podtaknjena rafinirana homoseksualnost

2007-06-16T23:02:00.000+01:00

Članek v pravniški reviji Regentske univerze razkriva načine delovanja, ki se jih poslužujejo istospolni aktivisti za trženje svojih idej.

V članku z naslovom "Prodaja homoseksualnosti Ameriki" predsednik sektorja za razvoj univerze, Paul Rondeau, razlaga, da je vzrok uspeha homoseksualnih gibanj v "jezikovni pomanjkljivosti" njihovega izrazoslovja.

"Prav uporaba besedne zveze 'gejevske pravice' dobro ponazarja dvoje: gre za retorični uspeh istospolnih aktivistov in hkrati za retorični problem, s katerim se spopadajo tisti, ki nasprotujejo njihovi kampanji za uveljavitev homoseksualnosti kot družbeno zaščitenega statusa. V razpravah o primernosti označevanja homoseksualnosti z besedo 'gay', prevladuje slednji pojem kot priljubljen evfemistični (omiljevalni) izraz, kajti iz isto-spolnosti odpravlja njeno spolno razsežnost in jo na ta način prikazuje v sprejemljivejši luči. Prav tako uporaba pojma 'pravice' predpostavlja, oz. nekako vnaprej določa okvir sleherne diskusije znotraj pro-gejevske doktrine; homoseksualci so zato bodisi 'upravičeni' bodisi 'prikrajšani'. Kakorkoli torej obrnemo, nasprotovanje je oteženo že na sami jezikovni ravni." [Preberite celoten prispevek (PDF)]

Rondeau poudarja, da obstajajo v Združenih državah načrtna prizadevanja za t.i. 'prečiščevanje' homoseksualnosti. Iz teh razlogov se popularni mediji pogosto izogibajo uporabe besednih zvez, ki namigujejo na '-spolnost' in namesto njih uporabljajo pojme 'gejevski' ali 'lezbični'. Po Rondeaujevem mnenju takšna taktika ni novost.

"Enako kot nas je tobačna industrija desetletja prepričevala, da ni nikakršnih povezav med rakom oz. drugimi boleznimi pljuč in srca ter kajenjem, so bili tudi istospolni aktivisti neverjetno uspešni v ustvarjanju distance - oz. v tihem prikrivanju informacij, ki imajo opravka - s posledicami istospolnega vedenja."

Rondeau trdi, da sprejemajo istospolni aktivisti zgolj pozitivne informacije, povezane s sadovi njihovega ravnanja, ne priznavajo pa, da je njihov življenjski stil vzrok za porast števila samomorov, duševnih motenj, nasilja v družini in uporabe drog. Po njegovem mnenju so Američani žrtve propagandne kampanje za dosego ravnodušnosti v odnosu do homoseksualnosti, kar dokazuje tudi zavzeto medijsko ustvarjanje pozitivnih podob homoseksualnosti.

"Poglejmo npr. najpomembnejše TV postaje," pravi Rondeau. "V družbi, kjer je zgolj 2% istospolno usmerjene populacije, skorajda ni večerne oddaje, ki ne bi bodisi prikazovala ali vsaj omenila zgodb, povezanih ali z viktimizacijo ali s poveličevanjem homoseksualcev."

Rondeau zaključuje svoj doktorski študij in pripravlja knjigo o svoji desetletni raziskavi na področju homoseksualnosti.
_______________________________________
Vir: 'Sanitized' Homosexuality Being Foisted on America, Researcher Says
Avtorja: Jim Brown and Jody Brown, 18. September, 2002, AgapePress je dovolilo objavo tega besedila © 2002 AgapePress all rights reserved, prevod: Luka Š.

Med svobodo in nestrpnostjo

2007-06-14T09:37:00.000+01:00

V postmoderni družbi se v odnosu do problema istospolnih zvez "uveljavlja model tako imenovane Prokrustove postelje, ko je potrebno vse izenačiti za vsako ceno".

Nobenega dvoma ni, da je homoseksualnost stara toliko kot človeštvo samo, saj je vedno obstajal sicer majhen odstotek ljudi, ki jih privlači isti spol. Vendar pa je pojav homoseksualnosti po svoje zapleten in ambivalenten, saj ga je težko opredeliti kot bolezen, prav tako pa ga je težko opredeliti kot povsem normalno stanje. Dejstvo je namreč, da pri spolnem razmnoževanju lahko nastane novo življenje le z združitvijo ženske in moške spolne celice, ne pa morda iz dveh moških ali dveh ženskih spolnih celic, to pa tudi pomeni, da istospolna usmerjenost ne prispeva k razmnoževanju. Tudi sicer je pri ljudeh anatomija telesa prilagojena spolu tako, da sta moško in žensko telo med seboj kompatibilna. Lahko bi torej rekli, da v primeru homoseksualnosti ne gre za lastnost, ki bi bila povsem v skladu z naravo. Tako se pojavlja domneva, da je homoseksualnost posledica genskih mutacij, v novejšem času pa se pojavljajo mnenja, da je istospolna usmerjenost posledica zgodnje socializacije, kar pomeni, da naj bi ljudi naredilo za homoseksualce domače okolje ter družba.

Norme - le še stvar dogovora?

Ravno družbena razsežnost pojava homoseksualnosti pa je posebej v zadnjem času vedno večji problem. Če je bil še nekaj desetletij glavni problem istospolno usmerjenih oseb v tem, da se niso smele deklarirati kot istospolne (kaj šele to kazati z dejanji), če so hotele živeti kolikor toliko normalno, saj tako politični sistem (zakonodaja) kot tudi družba tega nista dopuščala in sta odklon od ustaljenih družbenih norm (heteroseksualna usmeritev) ostro sankcionirala (v mnogih islamskih državah homoseksualnost še danes velja za hud greh), je v zadnjih desetletjih prišlo do revolucionarnih sprememb pri družbenem pojmovanju spolnosti. To se je pokazalo tudi pri odnosu do istospolno usmerjenih oseb, ki jim je uspelo doseči, da so mnoge demokratične države umaknile represivno zakonodajo, usmerjene proti homoseksualcem. Uveljavilo se je namreč načelo, da med človekove pravice sodi tudi pravica do lastne spolne usmerjenosti, ki ni vedno večinska. S tem so istospolno usmerjene osebe vsaj formalno dobile enak status kot ostali državljani. Več težav pa je še vedno pri odnosu večinskega prebivalstva do istospolno usmerjenih oseb, saj je iluzorno pričakovati, da bi vsakdo strpno sprejel pojav homoseksualnosti, ki hočeš nočeš predstavlja neke vrste odklon od ustaljenih družbenih norm.

Vendar pa je razvoj postmoderne v veliki večini evropskih držav – tudi v Sloveniji – prinesel s seboj tudi spremenjeno miselnost, po kateri družbene norme ne morejo biti vezane na naravo, morali ali celo Boga, pač pa naj bi bile zgolj rezultat družbenega dogovora, ki se lahko vsak trenutek spreminja. Po tej logiki bi lahko prišlo tudi do novega družbenega konsenza, da je heteroseksualna zveza nekaj manj normalnega od homoseksualne zveze. Ta sicer karikiran primer kaže na stranpoti tovrstne nove socialne mentalitete, ki je tako povsem razrahljala vezi med naravo, etiko in družbo. Etika je tako podrejena zgolj svobodi posameznika, na površje pa prihaja tisto, kar je prej veljalo za odklonilno. Nič nenavadnega torej, da se vedno glasneje pojavljajo zahteve po uveljavitvi porok istospolnih parov, upoštevajoč posvojitev otrok (kar je po eni strani pričakovano, saj homoseksualni pari svojih otrok po naravni poti ne morejo imeti). Takšne zahteve povsem odražajo temeljni postulat tovrstne miselnosti in sicer da je treba uveljaviti absolutno enakost vseh ljudi – po tej logiki imajo tudi homoseksualci enako pravico do poroke in svojih otrok kot heteroseksualci. Podobna dilema se je pojavila v Sloveniji leta 2001 ob referendumu o oplojevanju samskih žensk – zagovorniki novele so tedaj skušali javnost na vsak način prepričati, da ima vsaka ženska pravico biti mati, tudi če je samska in nima moškega. Kajti če nima naravnih pogojev, da postane mati, ji mora država omogočiti materinstvo in sicer z umetno oploditvijo na stroške davkoplačevalcev.

Izenačiti za vsako ceno

Odveč je na tem mestu ponavljati, kako zahrbtna in nevarna je lahko tovrstna mentaliteta, saj bi po tem principu lahko prišlo do vse več zahtev, ki bi prerasle v pravo izsiljevanje državne oblasti, ki bi morala deliti privilegije pod krinko »izenačevanja pravic«. Predstavljamo si lahko nekoga, ki zasluži sto tisoč tolarjev neto na mesec, in si zaželi avtomobil (na primer ferarri), vreden okrog 25 milijonov tolarjev. Sam ne bi bil sposoben odplačati avtomobila (razen če je prihranil ali kaj podedoval). Mu je zaradi tega, ker sam ni sposoben kupiti dragega avtomobila, država dolžna zagotoviti ta avtomobil, da bo izenačen s pravicami tistih, ki ta avtomobil že imajo? Verjetno ne. Vse to kaže na to, da se v sodobni postmoderni družbi čezmerno poudarja človekove pravice, pozablja pa na človekove dolžnosti. In kar je še huje – odpravlja se bogastvo različnosti in pravičnost glede na različnost položajev, uveljavlja pa se model tako imenovane Prokrustove postelje, ko je potrebno vse izenačiti za vsako ceno.

V tem kontekstu močno izstopa ravno problem statusa istospolnih oseb v Sloveniji. Leta 2005 je bil namreč v Sloveniji končno sprejet zakon, ki ureja status istospolno usmerjenih oseb, na katerega je bilo treba čakati več kot deset let, ko je bilo mogoče slišati le prazne obljube. Pomenljivo je, da je zakon sprejela politična opcija, ki je na oblasti šele od oktobra 2004 in velja za tradicionalno »neprijazno« homoseksualcem, medtem ko je levo-liberalni blok v minulih dvanajstih letih, ko je imel oblast, omenjenega zakona ni uspel spraviti skozi parlamentarno proceduro. Kaj natančno se je dogajalo in kaj sedanji zakon vsebuje, niti ni več pomembno. Istospolno usmerjene osebe so tako šele zdaj dosegle zakon, ki kolikor toliko ureja njihov status (jasno je, da noben zakon ni idealen), vendar je že kmalu sledila povsem užaljena reakcija gejevskih aktivistov, ki so v svojih javnih manifestacijah pravkar sprejeti zakon grobo napadli. V čigavem imenu?

Prometni znaki s prečrtanimi križi

Vprašamo se lahko, zakaj takšna reakcija na omenjeni zakon. Je morda vzrok dejstvo, da zakona ni sprejela »prava« politična opcija? Znana je namreč velika alergija gejevskih aktivistov na politično opcijo, ki jo v javnosti poznamo kot desno in naj bi bila že po definiciji nestrpna, izključevalna in celo zatiralska (takšna podoba »desnice« se je v minulih dvanajstih letih povsem uveljavila v medijih, vendar pa so lanske državnozborske volitve pokazale, da se volilci prej ali slej naveličajo poslušanja vedno enih in istih fraz). Da seveda ne govorimo o Cerkvi, ki naj bi predstavljala glavnega krivca za slab položaj gejev in lezbijk. Znano je namreč, da je gejevska aktivistična srenja do Cerkve in krščanstva neizprosna – s Cerkvijo ni kompromisov. Nič nenavadnega torej, da se na javnih manifestacijah homoseksualcev pojavljajo prometni znaki s prečrtanimi križi, ki jasno kažejo odnos ne samo do Cerkve kot celote, pač pa tudi do vernih ljudi in krščanstva kot takega.

Nasprotovanje = homofobija?

Takšni in podobni ekscesi seveda mečejo slabo luč zlasti nad tiste gejevske aktiviste, ki že leta in leta tožijo zaradi nestrpnosti slovenske družbe do istospolno usmerjenih oseb. Sodeč po njihovih izjavah bi lahko sklepali, da je Slovenija glede (ne)strpnosti do homoseksualcev nič manj kot črna ovca in da je nestrpnosti pri nas zelo veliko. Vendar se je doslej vedno izkazalo, da je šlo v primeru napadov na homoseksualce za ekscese nestrpnih posameznikov, medtem ko so parade ponosov in podobne manifestacije skoraj vedno minile brez ekcesov (glede na dobro medijsko pokritost bi novinarji zelo težko spregledali kakšen primer nasilja zaradi homofobije). Pojavlja se torej vprašanje: ali je nasprotovanje homoseksualnim porokam in posvojitvam otrok že homofobija? Demokratičen političen prostor s kolikor toliko razvito civilno družbo bi verjetno razvil normalen diskurz o teh vprašanjih in ne bi prihajalo do pojavov, kakršnim smo priča v Sloveniji, ko se kritičnim stališčem do homoseksualnih porok odreka legitimnost in jih celo mečejo v isti koš s pravimi nestrpneži. Žalostno je, da pri tem početju sekundirajo celo mnogi politiki in novinarji. Na mestu pa je tudi vprašanje, kako spodobno je promoviranje spolne usmerjenosti na ulici, saj spolnost nenazadnje sodi v človekovo intimno sfero. A to je že druga zgodba.

Gašper Blažič
______________________________________
Nagrajeni prispevek natečaja na Kapis.org 16.8.2005

Resnica šteje

2007-06-10T21:48:00.000+01:00

Resnica šteje. In taki ste bili nekateri. Toda bili ste umiti, posvečeni ste bili, opravičeni ste bili v imenu Gospoda Jezusa Kristusa in v Duhu našega Boga. (1 Kor 6,11)

Svoboda je realnost. Exodus Youth