Pričevanja o osvobajajoči resnici

Exodus je največja mednarodna organizacija, ki se ukvarja s problematiko homoseksualnosti v današnjem svetu. Prizadetim osebam želi v moči Kristusove odrešujoče ljubezni pomagati k notranji preobrazbi.

(Family Policy Network) V Seattlu se je na nedavnem zborovanju Exodus-a, ki se na nacionalni ravni posveča delu z istospolno usmerjenimi, zbralo 850 njihovih (nekdaj istospolno usmerjenih) članov, da bi tiste, ki se še zmeraj spopadajo s homoseksualnostjo, navdali z upanjem v možnost spremembe. Tisoče nekdanjih homoseksualcev se more danes radovati novega življenja, ker so bili z njimi ljudje, ki so se zavzeli zanje z oznanilom o resnici Božje zdravilne ljubezni.



Kogar ljubiš, mu poveš resnico

Morda vas bo presenetilo dejstvo, da večina kristjanov, ki nasprotujejo homoseksualnemu vedenju, tega ne počne iz sovraštva – ampak iz ljubezni. Seveda mediji poudarjajo zgolj »sovraštvo«, vendar resnica je drugačna… Verjamemo, da je vsako človeško bitje Bogu dragoceno in ima pravico do spoštovanja. A prav veliko trpljenje istospolno usmerjenih ljudi je tisto, zaradi katerega je kristjan poklican k sočutju in zaskrbljenosti. Resnica nam govori, da Bog sovraži sleherno obliko greha na spolnem področju, najsi bo to predzakonska spolnost, zakonska nezvestoba, prostitucija ali homoseksualnost. In če bi bili sami ujeti v katerega od teh samo-uničujočih vedenj, mar si ne bi želeli nekoga, ki bi mu bilo mar za vas?

Imeti istospolno prakso za greh še ne pomeni nasprotovanja istospolno usmerjenim; pomeni le »odločitev za življenje«

Statistike poznamo…, le-te žal ne lažejo. Homoseksualno vedenje je nemogoče imeti za zdravo vpričo tako velikega števila spolno prenosljivih bolezni (SPB) kot so gonoreja in hepatitis A in B1[1]; vpričo 65 odstotkov vseh zabeleženih primerov AIDS-a med moškimi, vpletenimi v homoseksualno prakso (1981)[2]; vpričo 32-krat pogostejših okužb s SPB pri istospolno usmerjenih mladostnikih kot pri heteroseksualno usmerjenih[3]. Kako se na to odziva družba? S kondomi! Kljub dokazom, da kondomi ne varujejo pred vsemi SPB. Dejansko mnogokrat odpovedo, prav tako pa človeka ne morejo zaščititi pred čustvenimi ranami, ki prizadenejo njegovo srce.

Homoseksualnost ni problem spolnosti, ampak srca

Kondomi ne odpravljajo težav, s katerimi se srečujejo istospolno usmerjeni ljudje. Raziskave kažejo na njihovo visoko stopnjo vedenjske destruktivnosti – od vdajanja alkoholu, zlorabi drog do čustvenega in telesnega nasilja[4]. Vse to se dogaja celo v homoseksualcem izrazito naklonjenih okoljih, kot je npr. San Francisco. Življenjski stil je torej tisti – in ne pomanjkanje sprejemanja – ki vodi v depresivna stanja.

Resnica boli dokler ne ozdravi; sprememba je mogoča

Na tisoče zgodb nekdanjih homoseksualcev potrjuje to, s čimer se vsakodnevno srečujejo svetovalci, duhovniki... Homoseksualci pogosto omenjajo globoko zakoreninjeno, skoraj nezavedno poželenje, ki jih vleče k istospolnim dejanjem. Poleg tega omenjajo zapostavljenost v zgodnjem otroštvu ali pomankljive stike s starši istega spola, spolno nasilje, posilstva, oz. govorijo o duševnih in čustvenih zlorabah, ki so kritično vplivale na oblikovanje njihove spolne identitete. Toda te življenjske situacije ne onemogočajo človekove sposobnosti izbire v trenutkih, ko se pojavi skušnjava, naj bo še tako velika. Navsezadnje mnogi so se osvobodili homoseksualnosti… in se odločili za celibat ali celo za zakonsko zvezo. Kako je to mogoče? Mogoče je zato, ker jih je nekdo – kljub njihovi življenjski situaciji – imel dovolj rad, da jih je imel pogum seznaniti z resnico o grešnosti njihove spolne prakse. Za Kristjana prihaja ta ljubezen v osebi Jezusa Kristusa in spodbuja naša prizadevanja na tem področju.

Ni potrebna popolnost za spoznanje o grehu

Prav nasprotno! Grešnik more spoznati greh že na daleč. ... Resnica je, da vsi grešimo. Vendar je ključna razlika v tem, da nekateri svoj greh prepoznajo in obžalujejo, drugi pa ne. Ob tem se poraja pomembno vprašanje: če se kot narod nismo sposobni zediniti glede vprašanja greha, kam neki je potem usmerjen naš moralni kompas? Ali obstaja resnica v ustvarjenem naravnem redu – ali je resnica vse, karkoli sami določimo?

Zavzeti stališče in podati roko

V dosedanjih letih smo kristjani zavzemali v javnosti jasna stališča zoper agresivnost homoseksualnega aktivizma. Vseskozi smo zaradi tega plačevali visoko ceno: zbadljive vzdevke »pobožnjaki«, »homofobi«... A vendar smo vselej ostajali odprtih rok, o čemer mediji večinoma niso poročali... odprtih rok, ki so želele ozdravljati, ne nadlegovati. Želimo si, da bi v teh debatah prevladal razum, ne besedna spretnost. Tistim, ki se jim zdi, da je njihov edini izhod sprejetje homoseksualnosti, prinašamo novo upanje v Kristusu.

Sprememba je mogoča za vsakogar

Smo velika organizacija, v kateri se združujejo miljoni zavzetih družin, ki želijo resnicoljubno pristopati k problematiki homoseksualnosti. Ne gre za vprašanje republikancev, demokratov ali neodvisnih. Gre za vprašanje resnice. Pozivamo vas: ponovno proučite resnico o homoseksualnosti na podlagi VSEH dejstev, brez polresnic in vzgibov sovražnosti. Proučite naša stališča o grehu. Potem proučite, kaj o tem menijo drugi. Vendar proučite zares! Naj vas resnica nagovori in osvobodi.
____________________________________
[1] Mireya Navarro,"Federal Officials See Sharp Rise of Hepatitis Among Gay Men," The New York Times, March 6, 1992
[2] Centers for Disease Control, HIV/AIDS Surveillance Report, Vol.9, No.2, May, 1998
[3] American Adolescents: How Healthy Are They?, p. 31, American Medical Association, 1990
[4] Robert Garofalo and others, "The Association Between Health Risk Behaviors and Sexual Orientation Among a School-based Sample of Adolescents," Pediatrics, 101 pp 895-902, (1998).

vir: More living proof that the Truth can set you free
Copyright Family Policy Network, 2004. All rights reserved.

Kako preprečiti homoseksualnost

Vodnik za starše

Starši so včasih zaskrbljeni glede ranljivosti svojih otrok pred vplivom homoseksualnosti. Kako lahko vplivajo na zmanjšanje možnosti dejanskega pojava le-te?

1. Ne skrbite, če vaš predšolski otrok občasno izraža znake vedenja, ki so sicer običajni za nasprotni spol.

2. Gojite duha odprtosti v vašem domu. Otroci morajo nujno nekje izraziti svoja neizogibna vprašanja o spolnosti. Tisti, ki jih starši večkrat utišajo, začno dojemati pogovor o spolnosti kot nekaj, kar ne spada v domač pogovor. Če bodo kasneje doživljali dvome glede svoje spolne identitete, se ne bodo želeli pogovarjati o svojih strahovih.

3. Postanite pozorni v kolikor opazite pri otroku med 5 in 11 letom znamenja negotovosti ali dvomov nad njegovo lastno spolno identiteto. Obstaja precejšnje sorazmerje med feminiziranim vedenjem v deškem obdobju in homoseksualnostjo v odraslosti.

4. Vaše informacije naj bodo natančne, verodostojne. Mladi otroci so lahko zmedeni glede homoseksualnosti, glede tega, kar le-ta je oz. kar ni. Če imajo radi prijatelje istega spola, bodo morda razmišljali: "Ali sem gej oz. lezbijka?" Zagotovite jim, da je mogoče imeti dobra prijateljstva z obema spoloma in da so tudi tesna prijatelstva v okviru istega spola nekaj normalnega.

5. Zavedati se morate, da večina homoseksualcev v obdobju otroštva ne kaže eksplicitnih značilnosti feminiziranega vedenja. Pogosteje je pri takih otrocih zaznati 'ne-možatost', zaradi katere se oddaljujejo od ostalih dečkov, ne-atletskost, neke vrste pasivnost, neodločnost in neangažiranost za npr. izrazito fantovske igre. Številni dečki izražajo vedenjske značilnosti, ki jih sicer pojmujemo kot talente: bistrost, zrelost, družabnost, graditev odnosov, umetniška žilica. Nasvet: Bodite pozorni le, če izhajajo te značilnosti iz občutka ne-pripadnosti.

6. Potrjujte otroka v njegovi spolni identiteti. Pri majhnem otroku spodbujajte njegovemu spolu značilno obnašanje in izražajte zadovoljstvo nad njegovo moškostjo oz. ženskostjo. Otroci, katerih starši ne znajo zakriti, da so si želeli otroka nasprotnega spola, so zaradi tega lahko zelo ranjeni, škoda pa se še dodatno poglobi, če starši otroka spodbujajo k vedenju oz. razvoju lastnosti, značilnih za nasprotni spol.

7. Oče igra bistveno vlogo pri normalnem razvoju dečka v moža. V resnici je oče pomembnejši od matere. Matere vzgajajo v dečke. Očetje vzgajajo v može. Dekleta lahko ob vzroru matere zorijo tako v dekliškem kot najstniškem obdobju, medtem ko je za dečke potrebna dodatna razvojna faza: oddaljitev od matere in identifikacija z očetom.

Ta proces se postopoma začne že pri 18. mesecu starosti. Naloga očeta je, da kot zgled psihično in čustveno potrjuje sinovo moškost, tako v predšolskem obdobju, kot kasneje - posebno v puberteti.

8. Ne prikrajšajte otroka tudi za izražanje fizične naklonjenosti. Nekateri očetje zmotno mislijo, da bo preveč čustvene naklonjenosti zavrlo dečkov čut za moškost. Resnica je prav nasprotna. Sinovi, ki jih očetje večkrat objamejo, bodo manj ranljivi pred napačnimi oblikami izkazovanja fizične naklonjenosti kasneje v odnosu do istega spola.

9. Vzgajajte otroka k njegovi spolni vlogi. Majhne deklice naj bodo deležne vašega veselja, ko jih boste oblačili v ženska oblačila ob različnih slovesnostih. Negotovi dečki pa so lahko globoko prizadeti, če jim starši namenijo ponižujoče opazke, kot npr. "Oh, si kot ena punčka!" Izogibajte se vzdevkov, značilnih za nasprotni spol. Pozitivno spodbujanje zaleže veliko bolj kot negativne opazke in komentarji.

10. Omogočite otroku identifikacijo z vzornikom istega spola. Biblični junaki, javni pozitivni liki, športniki, ki gojijo dober in zdrav način življenja lahko služijo kot dragoceni vzorni modeli. Pri samskih starših je ta naloga še posebno pomembna. Omogočite otroku, če je drugačnega spola od vas, pogoste stike s sorodniki enakega spola (tetami, strici, starejšimi bratranci, sestričnami, starimi starši). Posebej se potrudite za vključevanje vašega otroka v aktivnosti, ki jih vodijo odrasli enakega spola (npr. skavti, učitelji glasbe, športni trenerji ipd.).

11. Irving Bieber, znan raziskovalec, je ugotovil, da so k homoseksualnosti naravnani otroci večkrat žrtve medstarševskih odnosov. V medosebnem sporu matere in očeta, slednji velikokrat na duševni ravni zapusti sina. Dajte svojemu sinu, kar potrebuje - in poiščite zakonsko pomoč.

12. Psiholog Robert Stoller pravi: "Moškost je dosežek." Z drugimi besedami: odraščanje v heteroseksualnost ni nekaj samo po sebi umevnega. Prvič zahteva dobre starše, drugič zahteva družbeno podporo in slednjič zahteva čas.

13. Če mati in oče poznata težave, s katerimi se njun otrok sooča, če sta mu oba pripravljena pomagati, če iščeta pomoč tudi pri psihologu, ki verjame v možnost spremembe, potem vsekakor obstaja upanje.
_________________________
Povzeto po knjigi dr. Josepha Nicolosija - How to Prevent Homosexuality in your Child

10 razlogov za zaščito zakonske zveze

Razlog #1
Ljudje nasprotujejo istospolnim porokam.
Oblast je od ljudi in za ljudi.

V državi Massachusetts (katere vrhovno sodišče je novembra 2003 prvo v Ameriki sprejelo razsodbo in pozvalo kongres, naj do maja 2004 omogoči poroke med istospolnimi pari) je podpora istospolnim porokam padla za 12 % - iz prejšnjih 48% na trenutnih 35% (sodeč po anketi Boston Globe 21. februarja 2004). 69% volilcev pa je prepričanih, da je za otroke najbolje, če so vzgajani v družinah s poročenima materjo in očetom. [op.p.: V anketi, ki je bila objavljena aprila 2004 na vseh glavnih slovenskih spletnih iskalnikih in je v njej sodelovalo več kot 800 glasovalcev, se je 74% izreklo proti Zakonu o istospolni partnerski zvezi.]

Razlog #2
Istospolne poroke kršijo pravico do ugovora vesti.
Ni mogoče iti mimo moralnih načel milijonov ljudi.

Kristjani, Judje in Muslimani bi bili prisiljeni odobravati vedenje, ki nasprotuje njihovemu verskemu prepričanju. Država bi razklala otroke in starše, ko bi v javnih šolah učila, da je prepričanje vere o homoseksualnosti sovražno oz. fanatično. Podjetniki bi bili prisiljeni spodbujati homoseksualnost neglede na svoja osebna prepričanja. Nekatere delovne organizacije (celo ena od zveznih agencij) je zaposlenim že svetovala, da pri svojem delu ne uporavljajo izrazov "mož" in "žena" ampak "partnerji". Mnogi neverni ljudje so pravtako prepričani, da je legalizacija homoseksualnosti napačna.

Razlog #3
Ni mogoča redefinicija brezčasnega instituta.
Zakonska zveza je, kar je.

Zakonska zveza ni le pravna, ampak tudi antropološka in sociloška stvarnost. Napada pa se jo iz razlogov, ker želijo nekateri skrajneži, da bi družba dala priznanje njihovemu življenjskemu stilu. Članek v reviji Village Voice z naslovom "The Radical Case for Gay Marriage," Richard Goldstei razlaga, da bo homoseksualna prisvojitev instituta zakonske zveze le-tega tudi spremenila. "Že desetletja si skrajneži predstavljajo svet, kjer bodo suspendirane norme in pravila zakonske zveze. ... Morda se bomo že kmalu srečevali s skupinami ljudi, ki si bodo delili varstvo nad otroki."[1]
Homoseksualni aktivist Michelangelo Signorile piše, da bi se "geji" morali polastiti zakonske zveze "ne zaradi zvestobe družbenim moralnim normam ampak zaradi razkrinkanja mita ter radikalnega predrugačenja arhaičnega instituta." [2]

[1] Richard Goldstein, "The Radical Case for Gay Marriage," Village Voice, September 3-9, 2003, p. 34.
[2] Michelangelo Signorile, "Bridal Wave," OUT magazine, December/January 1994, p. 161.

Razlog #4
Vsak odrasel državljan že ima zagotovljene enake pravice.
Ne gre za pomanjkanje ugodnosti.

"Gejevski" aktivisti trdijo, da je treba istospolnim dovoliti poroko zato, da bodo na ta način deležni ugodnosti in zaščite, ki jo lahko zagotovi samo zakonska zveza. Napačno! Župan San Francisca in tisoči homoseksualnih parov so zavzeli kljubovalno držo zoper prav to zakonodajo, k ureja zakonsko zvezo in so jasno poudarili, da ne gre za ugodnosti. Imajo prav; gre za uničenje definicije zakonske zveze.
Rezultati decemberske ankete (2003 Zogby) kažejo, da je 73-im odstotkom ljudi znano, da doslej sprejeti zakoni v resnici že omogočajo pravno zaščito istospolno usmerjenih.

Razlog #5
Odprava edinstvenosti zakonske zveze bo pomenila njeno uničenje.
Ponaredek škoduje originalu.

Zakonska zveza ni diskriminatorna. Neglede na spolno usmerjenost imata mož in žena enako pravico s soprogom nasprotnega spola skleniti zakonsko zvezo. Če iz te skupnosti odstranimo enega od spolov, to ni več zakonska zveza, ampak nekaj drugega.
Zakonska zveza kot skupnost dveh spolov je mogoča za vsakogar (če ne predstavljajo ovir starost, krvno sorodstvo; pogoj je tudi različnospolnost). Odstranjevanje ključnih elementov, potrebnih za sklenitev zakonske zveze, odpravlja bistvo in edinstvenost tega instituta. Z legalizacijo homoseksualne "zakonske zveze" ni več nobenih logičnih kriterijev, ki bi prepovedovali poroko kakršnihkoli kombinacij ljudi, ki se želijo "poročiti".

Razlog #6
Istospolne zveze jemljejo otrokom očeta in mater.
Ustvarjanje družin brez očeta ali matere bo prizadelo otroka.

Človeška izkušnja in večina socialnih znanstvenih raziskav kaže, da so za celovito dobrobit otrok najprimernejše le poročene materinsko očetovske družine. Homoseksualne zveze otrokom odrekajo očeta oz. mater. Tudi zgolj moško žensko partnerstvo še ne predstavlja varnega okolja za otroka - in homoseksualna zveza otroku ne nudi niti te osnovne nuje.
"Otroci ločenih ali neporočenih staršev imajo slabše ocene, so bolj nagnjeni k neuspehu in pogosteje ne končajo univerzitetnega študija." "Zdi se, da ločitev in nosečnost v zunajzakonski zvezi negativno vpliva na otrokovo duševno zdravje in življenjska pričakovanja. Težave se pri takih otrocih zavlečejo še daleč v obdobje odraslosti." "Otroci, ki odraščajo v poročenih družinah, so - splošno gledano - prej deležni duševnega zdravja, kot njihovi vrstniki iz drugačnih življenjskih skupnosti." "Mladostniki, katerih starši ostanejo poročeni, se skorajda ne vdajajo kajenju in alkoholu."[3]

[3] Why Marriage Matters: Twenty-One Conclusions from the Social Sciences, Institute for American Values, 2002, pp. 10-13)

Razlog #7
Istospolne poroke bodo oslabile že načeto institucijo zakonske zveze.
Zakonska zveza potrebuje zaščite, ne redefinicije.

Nezvestoba, spolni odnosi pred poroko, lahkomiselne ločitve, zunajzakonske zveze in odsotnost očeta ali matere so elementi, ki so doslej že načeli stabilnost družine oz. zakonske zveze. Spodbujanje k homoseksualnosti bo le še pospešilo propad družine. Poročene materinsko očetovske družine omogočajo otrokom najboljši razvoj. Če želimo pomagati naslednjim generacijam, se moramo zavzemati za krepitev in varovanje zakonske zveze, ne pa napadati temeljne principe trajne življenjske zvestobe v skupnosti med možem in ženo.

Razlog #8
Vlada bi ne smela spodbujati smrtonosnega življenjskega stila.
Pomagajmo ljudem premagovati škodljivo vedenje.

Mnogo praks povezanih s homoseksualno aktivnostjo je v fizičnem smislu nevarnih. Legalizacija istospolnih zvez z namenom spodbujanja partnerske zvestobe ne bo zmanjšala zdravstvenega rizika. Večina "tveganih" spolnih dejanj med homoseksualci se zgodi prav v stabilnih razmerjih. Študija kalifornijske univerze opozarja na epidemijo papillomavirusa (HPV), s katerim je okuženih 93% HIV-pozitivnih moških in 61% HIV-negativnih. Študija Omega: The Journal of Death and Dying trdi, da lahko homoseksualnost prikrajša moške za desetletja življenja. Homoseksualna gospodinjstva so prav tako bolj nagnjena k domačemu nasilju. "Pojavi domačega nasilja med istospolno usmerjenimi moškimi so skoraj dvakrat pogostejši kot v heteroseksualnih zvezah" zatrjujeta D. Island in P. Letellier v Men Who Beat the Men Who Love Them (New York: Haworth Press, 1991).

Razlog #9
Zakonodaja Massachusettsa se ni spremenila.
Pravica do istospolne zakonske zveze se ni kar pojavila.

V Massachusettsu se ni spremenilo besedilo ustave, na podlagi katere je vrhovno sodišče razglasilo Commonwealthovo zakonodajo o zakonski zvezi za protiustavno. Zakonodaja, ki definira zakonsko zvezo kot zvezo med možem in ženo, se ni spremenila. Postavlja se vprašanje: Od kod je zakonodaja naenkrat postala diskriminatorna? Vrhovno sodišče očitno pričakuje, da bo vsak državljan Commonwealtha brezpogojno sprejel to veliko odkritje dne 18. novembra 2003, ko je sodišče izdalo svoj edikt. Prosimo, ne nasedajte.

Razlog #10
Istospolne poroke prizadenejo vsakogar.
Ponaredek škoduje originalu.

Ponarejen denar škodi celotni družbi - ker med drugim povzroča devalvacijo. Zdravniki s ponarejeno licenco prizadenejo mnoge - ljudje umirajo. Ponarejena zakonska zveza bo prizadela vse - kajti trpeli bomo vsi, ki nam je mar otrok, ki se jim bo po odločitvi države že vnaprej odrekla pravica do različnospolnih staršev, kar je eden od pogojev za celovit otrokov razvoj. Redefinicija zakonske zveze žal pomeni tudi njen neizogiben konec. Najzgovornejši primer so skandinavske dežele odkar so legalizirale istospolne zveze: zakonska zveza je praktično izginila. Ko se oblast pretvarja, da je zakonska zveza nekaj, kar ni, zaradi tega trpijo otroci, prizadeta je družba in napada se vsakogar, ki bi takim odločitvam oblasti oporekal. Ameriško ljudstvo je strpno do širokega spektra življenjskih stilov, verovanj in prepričanj - vendar niso vsa tako zakonsko promovirana. Kje se bo končal proces razvrednotenja zakonske zveze? Bomo čakali, da bo zakonska zveza omogočena neoziraje se na starost, spol, krvno sorodstvo ali število partnerjev? Prosimo, ne dopustite tega! Prihodnje generacije vam bodo hvaležne, če se boste danes zavzeli za to, kar je prav.

vir: Top 10 Reasons to Support the Marriage Affirmation and Protection Amendment
Zaskrbljene žene za Ameriko
Concerned Women for America

Epidemija lezbičnih tolp v ZDA

O'Reillyeva oddaja prominentne ameriške televizije Fox je pred kratkim objavila prispevek o osupljivem porastu lezbičnih tolp v Združenih državah.

Kriminalistični analitik iz Washingtona Rod Wheeler je v prispevku povedal, da obstaja na celotnem področju ZDA, posebno v bližini šol, podzemna naveza militantnih lezbijk, ki regrutirajo otroke, stare tudi komaj 10 let, da postanejo člani njihovih tolp.

"Številni otroci so poročali o istospolnih posilstvih znotraj teh tolp. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je pojav postal tako množičen, da je presegel vsa pričakovanja in so mu ameriške šole začele posvečati posebno pozornost," poudarja Wheeler.

Prispevek si lahko ogledate tukaj:

Gejevski aktivist zapustil homoseksualnost

"Mnogi, ki so v primežu homoseksualnosti, gledajo na Boga kot na sovražnika, ker jih spominja na to, kdo in kaj naj bi v resnici bili."
"God is regarded as an enemy by many in the grip of homosexuality, because He reminds them of who and what they truly are meant to be." (Michael Glatze)

Nekdanji homoseksualni aktivist in viden predstavnik ameriškega gejevskega gibanja Michael Glatze (30) je pred dvema tednoma javno priznal, da zapušča homoseksualni način življenja. Zaslugo za to odločitev pripisuje Jezusu Kristusu.

Michael Glatze je pri svojih 22 letih postal glavni urednik revije "Young Gay America". Bil je prejemnik številnih nagrad organizacij za promocijo "gejevskih, lezbičnih, biseksualnih in transseksualnih državljanskih pravic".

Glatze je povedal, da je začel dvomiti v namen in vlogo svojega življenja pred dvema letoma, ko je začel iskati resnico o homoseksualnosti, grehu in odpuščanju. "Vem, da je homoseksualnost zgolj paket poželenja in pornografije," je dejal. "Nihče me ne more prepričati v nasprotno ne glede na njegove govorniške spretnosti ali njihove 'žalostne' življenjske zgodbe. Videl sem stvari in poznam resnico."

V intervjuju za WorldNetDaily je med drugim dejal: "Mnogi, ki so v primežu homoseksualnosti, gledajo na Boga kot na sovražnika, kajti le-Ta jim sprašuje vest o tem, kdo in kaj v resnici so. Raje so pripravljeni utišati resnico in tiste, ki jo govorijo, obtožiti rasizma, zla in diskriminacije. Tak sem bil tudi sam."

"Kot lider gejevskega gibanja sem imel velikokrat priložnost javno spregovoriti. Če bi lahko katere od besed vzel nazaj, bi jih. ... Bog je človeštvu razodel Resnico z določenim razlogom. In ta je, da moremo postajati to, kar v resnici smo - po njegovi zamisli."

Povzeto po številnih agencijah

Hrvati proti 'javnemu vsiljevanju homoseksualnosti'

Ob priložnosti zagrebške gejevske parade so danes braniteljske, družinske, verske in druge organizacije ter društva izrazile nestrinjanje s "takšno vrsto javne promocije sprevrženosti v glavnem mestu Hrvaške".

"Menimo, da je ta manifestacija v neskladju s tradicionalnimi običaji kot tudi vrednotami zakonske zveze in družine, ki so globoko zakoreninjene v identiteto hrvaškega naroda," navajajo združenja v obvestilu za javnost.

Braniteljske organizacije menijo, da je "domovinska vojna potekala za ohranitev navedenih vrednot, zato smatrajo javno vsiljevanje homoseksualnosti kot omalovaževanje teh vrednot".

"Demokracija in človeške pravice, ki jih zagovarjamo in v katere verjamemo, ne morejo biti izgovor za javni pritisk na hrvaško ljudstvo in za omalovaževanje velike večine, ki ne podpira takšnih stališč," še dodajajo v svojem sporočilu.

"Zato pozivamo oblast Republike Hrvaške in vso hrvaško javnost ter ostale državljanske in braniteljske organizacije, da se pridružijo naši pobudi v dobrobit naše dežele in ne podprejo takšnih javnih nastopov."

Izjavo za javnost so podpisali predstavniki Združenja braniteljev, invalidov in vdov Domovinske vojne "Podravka"; Zveze združenj hrvaških braniteljev, zdravljenih zaradi povojnega sindroma; Združenja braniteljev "Trdnjava Knin"; Hrvaškega društva žrtev vojne; Foruma za zaščito družine; Združenja "Reforma" - za etiko, moralo, družinske vrednote; Centra za pomoč nosečnicam; Družinskega centra "Zagreb"; Humanitarne organizacije "Oaza"; Združenja "Obstaja upanje - Čakovec"; Delovne skupine "Pieteta" in združenja "Podajmo roko".

Povzeto po Večernjem listu Zagreb Pride 2007

Iz homoseksualnosti v heteroseksualnost

A journey from gay to straight. Richard Cohen

Parada ponosa na nestrpnost?

Te dni smo v Ljubljani spet doživeli t.i. “parado ponosa”, v izvirniku imenovano “Gay pride” parado, ki jo vsako leto priredijo društva in aktivisti ter aktivistke lezbičnih in gejevskih združenj. Spet smo bili, poleg nekaj (a žal premalo) utemeljenih očitkov odgovornim, žal priča izjemni nestrpnosti. A tarča le-te, glej in se čudi, niso bili istospolno usmerjeni, ampak vsi tisti, ki vrednostno in svetovnonazorsko niso na liniji aktivistične mentalitete in vrednostnega sistema, ki ga slednji kot edinega dovoljenega zagovarjajo in tolerirajo.

Znano je, da je v tej deželi pod Alpami in vršaci “strpnost” ena najbolj zlorabljenih besed in pojmov. Verjetno se še spomnite referenduma o umetni oploditvi zdravih samskih žensk, pri katerem so nam nekateri javnomnenjski voditelji in usmerjevalci dopovedovali, da s(m)o vsi, ki s(m)o glasovali “proti”, nestrpni, ksenofobni, šovinistični in še kaj četrtega.

No, ker me je zvedavega in željnega priti stvari do dna iz čisto izkustvenega vidika stvar začela tudi osebno zanimati, sem nekega dne izvedel majčken eksperiment. Šlo je za testiranje strpnosti tistih, ki imajo to besedo največkrat na jeziku in sicer tako, da drugače misleče že samo zaradi tega opredelijo in označijo za nestrpne.



Poglejmo si primer ena: Spodaj podpisani sem se nekega nedeljskega dopoldneva prijavil na internet, in sicer na enega od množice kanalov znanega čvekarskega servisa IRC. Stvar ne bi bila nič posebnega, če ne bi šlo za kanal, ki je bil deklarirano gejevski in kjer naj bi bili dobrodošli vsi uporabniki “brez predsodkov do istospolnih nagnjenj in do drugače mislečih”. Naivno sem mislil, da bo debata zanimiva in da se bo moč s prisotnimi sogovorniki kaj pametnega pomeniti in da se bom seveda lahko od njih tudi kaj naučil.

Zapletlo pa se je zelo zgodaj, in sicer ob pogovoru, kaj smo kaj počeli zjutraj. Spoštovanim sogovornikom sem povedal, da sem bil pri sv. maši in da je bilo fino, da je imel mašnik zanimivo pridigo. Tu pa se je dialog končal, ampak ne zato, ker bi šla internetna povezava po gobe, ker bi zmanjkalo električne energije ali ker bi na primer po pomoti stopil na tipkovnico ali jo s čim polil...

Na moje (le zakaj?) niti ne preveliko presenečenje je bilo simpatičnega klepeta konec, ker so me sogovorniki začeli obkladati s tako veliko stopnjo “strpnosti in sprejemanja drugače mislečih”, da tega zaradi spoštovanja do cenjenih bralk in bralcev Sončne pesmi na tem mestu ne bi ponavljal. So me pa seznanili s tem, da so tako ali tako vsi fajmoštri “p***i, pedofili itd., itd.”, ampak ker imam jaz kot njihova pokorna ovčica povsem oprane možgane, se tega ubogi revež ne morem zavedati.

Preslišal sem celo serijo žalitev mene in Cerkve na splošno ter z željo po dialogu poskusil še zadnjič. A na moje vprašanje, kako lahko od ostalih pričakujejo sprejemanje njihove drugačnosti, če sami niso sposobni sprejeti drugačnosti drugega – veroizpovedi recimo – me je glavni na tem debatnem kanalu zabrisal dol. Seveda s pojasnilom, da oni nestrpnežev mojega kova ne potrebujejo in da naj izginem sedaj “farjem jokcat, da me bodo oni že znali potolažit”.

Primer dve: Tudi na letošnji Paradi ponosa ni manjkalo agitacij proti drugače mislečim. Ne le da je organizatorje in udeležence motil Zakon o registraciji istospolnih skupnosti, ki mimogrede istospolnim partnerjem omogoča veliko več kot zakoni, ki jih je prejšnja vladna koalicija (ne)sprejemala več kot 10 let. Motila jih je spet Cerkev, kar so jasno kazali s svojim proticerkvenim vzklikanjem in s transparenti, kjer je bilo moč videti prečrtan krščanski križ. Res strpno!

V zvezi s tem bi bilo zanimivo vedeti, kaj si o taki “strpnosti” mislijo razni inštituti in inštitucije, predvsem tako(samo)imenovane civilne družbe (Mirovni inštitut, razna aktivistična gibanja), in seveda varuh človekovih pravic v Republiki Sloveniji.

Uroš Kopavnik, 2005 (Sončna pesem)