Recenzija knjige The Homosexual Agenda: Exposing The Principal Threat To Religious Freedom Today. Avtorja knjige: Alan Sears in Craig Osten. Avtorica recenzije: Sandra Alexander
OPOZORILO! Pričujoča knjiga ne izraža nestrpnosti ali kakršnekoli oblike diskriminacije istospolno usmerjenih ljudi ampak kritično ocenjuje strategijo homoseksualnega aktivizma! Glede ljudi s homoseksualnim nagnjenjem pa avtorja knjige Sears and Osten ves čas jasno poudarjata: Bog Svetega pisma ljubi vsakega človeka neglede na spolno usmeritev. A vsi ljudje grešimo in Bog je tisti, ki odpušča vsakršen greh, tudi homoseksualna dejanja. Sveto pismo vsakogar od nas, posebno Kristjane, spodbuja k zavzemanju za Resnico in Ljubezen. Molk Kristjana bi bil vpričo uničujočih posledic življenja v grehu dejansko znamenje neljubečega ravnanja, v nasprotju s krščansko poklicanostjo biti "sol in luč". Avtorja prav tako jasno povesta, da za vsakogar obstaja upanje: mnogim se je v luči Božje milosti že uspelo izviti iz destruktivnega obroča homoseksualnega ravnanja.
V uvodu knjige Homoseksualna strategija si Sears in Osten zastavita vprašanje: "Kako daleč v smeri svojega cilja po nebrzdanem spolnem vedenju in utišanju Cerkve so nas doslej pripeljali homoseksualni aktivisti?" (str. 14) V nadaljevanju nato opisujeta štiri faze, ki vodijo v moralni razkroj kulture. Po hitrem prehodu prvih dveh faz homoseksualci trenutno zaključujejo tretjo (t.i. 'fazo mobilizacije'), ki predstavlja razvijanje ljudskega izrazosloja in strategijo predstavitve njihovega primera javnosti.
"[Homoseksualni pravniki] so preoblikovali bistvo homoseksualnega vprašanja, tako da so ga izvzeli iz moralnega področja in ga prestavili na področje 'človekovih pravic'. Tisti, ki so takšni argumentaciji nasprotovali, so bili označeni kot 'sovražni' in 'nestrpni' do tistih, ki so 'drugačni' - čeprav se slednji razlikujejo zgolj po izbiri spolnega vedenja." (str. 14) Taka strategija seveda deluje, kajti "preoblikovanje homoseksualnega vprašanja iz moralne norme v osebno izbiro posledično povzroči tudi reprogramacijo družbe, v kateri postanejo argumenti gejevskih skupin dejansko veljavni, sprejemljive pa postanejo tudi zahteve po posebnih privilegijih zaradi storjenih 'krivic' in po sprejetju vedenja". Gre za četrto fazo t.i. 'legitimizacije'. (str. 14) Avtorja opozarjata, da smo to fazo že dosegli in se sprašujeta: "Kako lahko procent ali dva populacije doseže tako velik uspeh v spreminjanju ameriške kulture in omejevanju verske svobode?" (str. 17)
Del odgovora na omenjeno vprašanje najdemo v dveh publikacijah (iz leta 1987 in 1989) avtorjev Marshalla Kirka and Hunterja Madsena. Njuna strategija spreminjanja ameriškega pogleda na homoseksualno prakso vključuje šest točk:
1. Govoriti o gejih in 'gejevstvu' kolikor je mogoče glasno in pogosto. (Odločna vztrajnost bo razvodenila argumetacijo nasprotnikov.)
2. Prikazovati geje kot žrtve, ne kot nasilne izzivalce.
3. Zagovornike homoseksualcev prikazovati kot zagovornike "pravičnosti".
4. Geje upodabljati kot dobre. (Pomislimo na medije, ki gejevski karakter zmeraj predstavljajo kot herojski.)
5. Nasprotnike prikazovati v slabi luči.
6. Potegovati se za finančna sredstva. (Pridobiti podporo za homoseksualno 'stvar' s strani ameriškega gospodarstva in velikih fundacij.) (str. 18)
Nasprotovanje moralni avtoriteti Krščanstva
Kirk in Madsen sta se zavedala, da bodo Kristjani, katerih vera temelji na Svetem pismu, glavni nasprotniki legalizacije homoseksualnosti zaradi svoje vere v biblični nauk o "nenaravnosti" in "grešnosti" homoseksualnosti. Temu je po njunih besedah potrebno nasprotovati: "Moralno avtoriteto homofobnih cerkva je mogoče spodkopati, če jih prikazujemo kot zastarele nazadnjake, ki so daleč za časom in sodobnimi dognanji psihologije. Velikemu vplivu institucionalnih religij pa je potrebno zoperstaviti še vplivnejšo silo znanosti in javnega mnenja... Takšna ne-sveta zaveza se je doslej zoper Cerkev že izkazala za učinkovito pri vprašanjih kot sta npr. ločitev in splav." (str. 20) K temu Kirk in Madsen dodajata: "Anti-geje nameravamo prikazati tako umazane, da se bo vsak povprečen Američan želel distancirati od takšnega tipa ljudi." (str. 23)
Aktivna povezanost z gospodarstvom
"Dobro je dokumentirano, da imajo združenja homoseksualcev veliko višjo stopnjo neto dohodka za razliko od večine družin." (str. 156) Zato se korporacije verižno povezujejo, da bi prejele svoj delež 'homoseksualnih' dolarjev. "Subaru npr. ponosno zatrjuje, da je njihovo podjetje najboljša izbira za lezbične pare." (str. 159) Pri United Airlines so bili leta 2000 zaradi pritiskov primorani v podpis novega triletnega partnerstva z (gejevsko pravno in izobraževalno) organizacijo Lambda. Ugodnosti tega partnerstva so vključevale tri leta letalskih prevozov Lambdinih ekip." (str. 160) Avtorja postavljata pomenljivo dilemo: "Si predstavljate koliko prahu bi v medijih dvignili radikalni homoseksualni aktivisti, če bi npr. Delta Airlines ponudila triletne ugodnosti Baptistični cerkvi v podporo njenega nasprotovanja Lambdi?" (str. 160) / Lambda namreč nasprotuje Baptistični cerkvi. (op.p.)
Vendar denarne ugodnosti niso edini cilj homoseksualcev. Pri različnih tečajih usposabljanja za zaposlene v številnih podjetjih in vladnih organizacijah se "odkrito norčujejo iz bibličnih pogledov na homoseksualno vedenje in poroko." (str. 156) "Radikalna homoseksualna strategija nikakor ni usmerjena k strpnosti; gre za zahtevo po sprejetju in odobravanju homoseksualne spolnosti in sorodnih obnašanj - pa čeprav v brk in na stroške drugih." (str. 156)
Izvajanje pritiskov na šolstvo
Druga tarča homoseksualcev je javno šolstvo. "Po mnenju Nacionalne izobraževalne zveze in njenih zaveznikov je potrebno otroke učiti, da je spolna usmerjenost spremenljiva (fluid) (kar predstavlja zanimivo kontradikcijo, saj homoseksualni aktivisti zagovarjajo genetski izvor svojega vedenja), da samo 'nestrpne religije' ne sprejemajo homoseksualnmega vedenja, in da za tiste, ki so bili kdaj udeleženi v homoseksualnem dejanju, ni več drugačne izbire. Nasprotni pogledi niso dovoljeni. Gre torej za utišanje vere, spodkopanje starševskih vrednot in zavajanje dovzetnih otrok v odobravanje vedenj, ki pogosto vodijo posameznika v končno samouničenje." (str. 51) Drži, kakor se je izrazil časopisni novinar David Gelman: "V državnih srednjih šolah je multikulturnost zamenjala multiseksualnost... zdi se, da se vse več študentov javno opredeljuje kot istospolno usmerjeni in da se tako opredeljuje vse več mlajših." (str. 50)
Univerze danes aktivno novačijo homoseksualce, nekatere celo s "prilagajanjem študentskih nastanitev v domovih, ki ustrezajo njihovemu homoseksualnemu načinu življenja". (str. 76) Steve Hayner, nekdanji predsednik krščanske bratovščine InterVarsity, poroča, da se je morala njihova krščanska organizacija v zadnjih dveh letih boriti za pravico do svojega obstoja večkrat kot prej v 55 letih obstoja skupaj. "In ne gre le za nas - to je zadelo tudi Katoličane, Muslimane in druge. Vedno bolj se soočamo z nasprotovanjem svobodi verskega izražanja." (str. 72) "Medtem ko so se verni študenti prisiljeni vsak dan strpno soočati z obnašanji, ki so zanje žaljiva, so tisti, ki homoseksualnost prakticirajo, vsestransko zaščiteni, pa čeprav na račun pravic drugih." (str. 77)
Homoseksualizacija družbe vodi v promocijo pedofilije
"Homoseksualne 'aktivnosti' v okviru univerz so v zadnjem času naredile nov nevaren korak - v smeri promocije spolnega razmerja med odraslimi in otroci, znanega kot pedofilija." (str. 83) Novinar U.S. News in World Reporta John Leo piše, da je bilo opaziti "trend v smeri promocije pedofilije v akademskih krogih že leta 1981." (str. 85) "Profesor Harris Mirkin iz Univerze v Missouriju je izdal študijo (podprto z davkoplačevalskim denarjem), v kateri primerja 'moralno paniko', povezano s pedofilijo, nekdanjim 'panikam', povezanim s feminizmom in homoseksualnostjo."
Sheldon Steinbach iz Ameriškega sveta za izobraževanje dodaja svoj komentar: "Današnje krivoverstvo pogosto preraste v jutrišnjo pravovernost." (str. 85) "Ta izjava je izjemno srhljiva a hkrati izjemno resnična. Tako kot je homoseksualna praksa postala danes sprejemljiva pravovernost na univerzitetnem področju, krščanstvo in pravoverno judovstvo pa herezija, se na enak način formira postopna toleranca do pedofilije. Zaradi homoseksualne strategije, ki kontinuirano seksualizira našo kulturo, so postala nekdaj prepovedana vedenja danes zgolj alternativni življenjski stili. Posledično to pomeni ogroženo dobrobit miljonov otrok kot tudi ogroženost pravice staršev do zaščite svojih otrok pred spolnim izkoriščanjem." (str. 86)
"Napadena družina" je naslov enega od poglavij v knjigi in citat Stanleya Kurtza, kolumnista revije National Review. Kurtz predvideva: "V primeru, da le ena od držav legalizira istospolno poroko, bo nacijo zajela divja pravna, politična in kulturna vojna..., ki se bo širila iz države v državo, sodišča se bodo znašla v kaotičnem stanju, argumenti v prid istospolne poroke pa bodo prerasli v zahteve po njeni ustavni zaščiti na zvezni ravni. Ustavno klavzulo enakopravne zaščite (equal-protection clause) istospolnih porok bodo morala spoštovati tudi vsa sodišča." (str. 89) "Z razširitvijo definicije zakonske zveze na istospolne partnerje se bo odprla Pandorina skrinjica, in poroka bo naposled le še poljubna kombinacija posameznikov." Nenazadnje, če se imata pravico poročiti dva moška oz. dve ženski, zakaj bi morali nasprotovati poroki enega moškega s tremi ženskami, ali dveh moških z eno žensko, ali celo s šimpanzom oz. psom?" (str. 94) Avtorja dokazujeta, da bo dodelitvi zakonitega statusa istospolnim in drugim partnerstvom sledila nagla sprememba tradicionalnega pojmovanja zakonske zveze, ki je temeljila na monogamnosti in zvestobi. Študija, ki sta jo izvedla psihologa Rothbaum in Solomon, razkriva: "79% poročenih heteroseksualcev meni, da je ne-monogamnost slaba. Vendar enako meni le 34% homoseksualnih moških, ki niso v civilni zvezi in 50% tistih, ki so." (str.95) Razkrit homoseksualni pisec Andrew Sullivan trdi, "da čutijo homoseksualci neke vrste 'potrebo po zunajzakonskih izletih', zato je istospolna zveza med vsemi poročenimi pari najbolj tolerantna do prešuštva." (str. 95)
Vojna zoper Cerkev
Kako se ameriška Cerkev odziva na omenjene pojave, ki predstavljajo grožnjo za ameriško družbo, posebno še za versko svobodo krščanskih cerkva? Sears in Osten navajata primere cerkva, ki so poskušale ostati zveste bibličnemu nauku. V začetku decembra 1989 so člani militantne homoseksualne skupine ACT-UP v newyorški katedrali Sv. Patrika prekinili verski obred s kričanjem in se priklenili k cerkvenim klopem. "Eden od razdraženih posameznikov je prišel do oltarja, pograbil hostijo in jo vrgel po tleh." (str. 117) Duhovnik floridske Prezbiterijanske cerkve Howard Edington "je bil s strani nekaterih članov svoje kongregacije prisiljen k upokojitvi zaradi javnega nasprotovanja posvečevanju istospolno usmerjenih pastorjev ter istospolnim porokam in ker je bil v svojih pridigah kritičen do mestne pro-homoseksualne politike." (str. 122) To je le droben utrinek iz vojne, ki so jo radikalni homoseksualni aktivisti začeli uprizarjati zoper Cerkev. Gre za vojno, v kateri bo Cerkev bodisi v celoti kapitulirala in sprejela homoseksualno prakso neoziraje se na biblični nauk, bodisi se bo znašla pod močnimi zunanjimi in notranjimi pritiski zaradi svojega jasnega svetopisemskega prepričanja." (str. 118)
Pričujoča knjiga je dragoceno branje za vsakogar, ki želi spoznati resnično naravo homoseksualnega gibanja in srhljivo pot, na katero nas vodi.
_______________________________
vir: http://www.intellectualconservative.com/article3520.html
Ga. Sandra Alexander je dovolila objavo te recenzije
0 comments:
Objavite komentar