Uvod prevajalcev: Govoriti o homoseksualnosti na odkrit in nepristranski način danes ni lahko, posebno iz razloga, ker na ta način neizogibno stopamo med drugim tudi na občutljivo politično področje, kjer tvegamo vsaj stigmo 'homofobije', če ne že obtožbe 'sovražnega govora'. Tega kontrastnega nasprotja med znanstveno doslednostjo na eni strani in političnimi pritiski k prilagodljivosti večinskemu mnenju na drugi se vpričo hudih posledic homoseksualne prakse še toliko bolj zaveda zdravstvena stroka. Težko je dandanes biti v koži resnicoljubnega zdravstvenega strokovnjaka.
Ameriška Psihiatrična Zveza (APA) je leta 1973 sicer odstranila homoseksualnost iz seznama bolezni, vendar je to storila zato, da bi, kakor je sama priznala, "pomagala k odpravi družbene stigme nad homoseksualci". Omenjeni razlog - čeravno plemenit - je vendarle družbeno političen, torej ne zdravstveno strokoven. Homoseksualnost je bila umaknjena s seznama bolezni z določenim družbenim ciljem, ne pa na podlagi eventuelnih novih znanstvenih raziskav ali odkritij. APA je torej z območja strokovnih pristojnosti prestopila na področje moralnega vrednotenja. Za znastveno inštitucijo zagotovo precedens brez primere.
Iz navedenih razlogov so danes znanstveniki, ki opozarjajo na dejansko naravo, t.j. na škodljive posledice homoseksualnih dejanj, še zmeraj v manjšini (mednje spada tudi dr. Paul Cameron, avtor spodnjega članka). A kljub valu pro-homoseksualne evforije v osemdesetih in devetdesetih letih, se danes v stroki že kažejo določena znamenja postopne streznitve vpričo vse grozljivejših zdravstvenih posledic homoseksualne prakse, na katere opozarjajo zdravstveni inštituti, tudi slovenski v svojih letnih poročilih.
Spodnji prispevek je dobesedni prevod članka MEDICAL CONSEQUENCES OF WHAT HOMOSEXUALS DO ter odraža izsledke in stališča njegovega avtorja dr. Paula Camerona. Povezava, kjer najdete tudi opombe, navedbo literature in virov: http://www.familyresearchinst.org/Default.aspx?tabid=73
Za objavo prevoda na našem spletnem blogu smo se odločili iz podobnih razlogov, kot jih navaja sam avtor: Na smrtonosne posledice tako tveganega življenskega stila opozarjamo, ker nam je mar za ljudi z istospolnim nagnjenjem. Kot Kristjane nas vodi ljubezen do bližnjega. Ljubezen do Resnice. In čeprav je resnica glede homoseksualnega načina življenja zelo boleča, tudi zanjo veljajo Jezusove besede vsemu človeštvu: 'Resnica vas bo osvobodila' (Jn 8,32)!
-----------------------------------------
ZDRAVSTVENE POSLEDICE HOMOSEKSUALNEGA POČETJA
avtor: dr. Paul Cameron
V zgodovini so velike civilizacije in glavne religije obsojale homoseksualnost. Do leta 1961 so bila homoseksualna dejanja v Ameriki prepovedana.
Homoseksualci zatrjujejo, da je "prevladujoči odnos do homoseksualcev v ZDA in v mnogih drugih državah odklonilen in sovražen... - pa čeprav gre za dejanja in želje, ki ne škodujejo nikomur". Ameriška Psihiatrična Zveza (APA) in Združenje Ameriškega Javnega Zdravstva sta leta 1986 zagotovila Vrhovnemu sodišču, da "med pomembnimi podatki ni takih, ki bi kazali, da imajo oralni ali analni spolni odnosi za posledico mentalne ali psihične motnje".
POČETJE HOMOSEKSUALCEV
Glavne raziskave homoseksualnega vedenja so zajete v spodnjih tabelah. Izstopata dve vidnejši značilnosti: 1.) homoseksualci se vedejo podobno po vsem svetu in 2.) kot je leta 1993 zapisal harvardski profesor medicine dr. William Haseltine: "Seksualne spremembe in vedenje, o katerih se je poročalo, da so se pojavile v določenih skupinah, so se sedaj razširile. Npr. kopalne hiše ali 'seks-klubi' so se v mnogih mestih bodisi na novo odprli bodisi se niso nikoli zaprli."
ORALNI SPOLNI ODNOS
Homoseksualci oralno zadovoljujejo skoraj vse svoje seksualne partnerje (v približno polovici primerov tudi zaužijejo semensko tekočino). Semenska tekočina vsebuje mnogo klic, ki so sicer v krvi. Zaradi tega homoseksualci, ki prakticirajo oralni spolni odnos, praktično zaužijejo surovo človeško kri z vsemi spremljajočimi zdravstvenimi riziki. Ker ima penis pogosto majhne rane (in če je velikokrat izpostavljen nehigienskim okoliščinam - npr. v rektumu), se lahko posameznik okuži z hepatitisom A ali gonorejo (celo s HIV-om in hepatitisom B). Ker pride do stikov pogosto med neznanci (ocenjuje se, da je 70% homoseksualcev imelo s polovico svojih partnerjev spolni odnos vsaj enkrat) in ker imajo homoseksualci v povprečju nekje med 106 in 1105 različnih partnerjev letno, je možnost za infekcijo občutna.
REKTALNI SPOLNI ODNOS
Raziskave kažejo, da je bilo 90% homoseksualcev že vpletenih v rektalni (analni) odnos, okrog 2/3 pa ga prakticira redno. 6-mesečna študija dnevnega beleženja spolnih aktivnosti navaja, da so imeli 3 homoseksualci v povprečju odnos s 110 osebami na leto, od tega so imeli z 68 osebami rektalni spolni odnos.
Rektalni spolni odnos je nevaren. Med rektalnim odnosom se zadnje črevo spremeni v posodo z mešanico 1.) sline in njenih klic, umetnega lubrikanta, 2.) prejemnikovih lastnih iztrebkov, 3.) raznih klic, patogenosti ali snovi, ki so na penisu in 4.) semenske tekočine druge osebe. Ker sperma z lahkoto prodre skozi rektalno steno (le-ta je široka le za eno celico), povzroča to imunološko škodo; in ker je natrganje ali poškodovanje analne stene zelo pogosto med analnim spolnim odnosom, dobijo te substance skoraj neposredni dostop do krvnega obtoka. Za razliko od heteroseksualnega spolnega odnosa (v katerem sperma ne more prodreti skozi stene večplastne vagine in kjer prav tako ni prisotnih iztrebkov), je rektalni spolni odnos verjetno naučinkovitejši spolni način širjenja hepatitisa B, HIV-a, sifilisa in številnih drugih - s krvjo prenašajočih se - bolezni.
Do natrganja ali pretrganja analne stene pa gotovo pride pri t.i. "fistingu" (prodiranju dlani ali roke v rektum). Pravtako prihaja do poškodb pri uporabi t.i. "igrač" (homoseksualni žargonski izraz za predmete, ki jih vstavljajo v rektum - steklenice, korenje, celo miši). Tveganje za infekcijo ali nemara celo za nošenje analne trebušne vrečke je zaradi takšnega "športa" zelo resno. Fisting je bil za časa Kinseya tako redek, da ga sploh ni omenjal. Do leta 1977 je več kot tretjina homoseksualcev priznala, da ga prakticira. Rektum se po svoji fizionomiji ne more prilagoditi pesti in zna se zgoditi, da bodo tisti, ki ga prakticirajo, vso življenje primorani nositi plenice.
FEKALNA SPOLNA AKTIVNOST
Okrog 80% homoseksualcev priznava, da se z jezikom dotikajo ali jezik celo vtikajo v zadnjično odprtino partnerjev in tako - z zdravstvenega vidika - zaužijejo znatno količino iztrebkov. Tisti, ki jedo iztrebke ali se celo valjajo v njih, so gotovo še v večji nevarnosti. Po omenjeni študiji dnevnih spolnih aktivnosti je bilo 70% homoseksualcev vpletenih v to aktivnost - polovica redno v času 6 mesecev. Rezultat? Letni obseg hepatitisa A znaša pri homoseksualnih moških 22%, pri heteroseksualnih - 0%. Leta 1992 je bilo zabeleženo, da se število londonskih homoseksualcev, ki prakticirajo ustno-analne stike od leta 1984 ni zmanjšalo.
Čeprav ima telo obrambne mehanizme proti fekalnim klicam, je izpostavljenost fekalnim izločkom ducatu neznancev na leto ekstremno nezdrava. Zaužitje človeškega blata je glavni vzrok okužbe s hepatitisom A in črevesnimi paraziti, ki jih poznamo pod skupnim imenom Gay Bowel Sindrom (pozor - neprijetna fotografija!). Konzumacija fekalij je prav tako povezana s prenašanjem tipične mrzlice, herpesa in raka. Okrog 10% homoseksualcev je jedlo ali bilo v stiku s klirstnimi izločki ali valjanjem v iztrebkih. Oddelek za javno zdravje v San Franciscu je sprejel 75.000 pacientov letno, od katerih je bilo 70 do 80% homoseksualcev. Samo 10% pacientov, okuženih z fekalnimi bakterijami, je bilo iz vrst gostinskih poklicev in 5% iz podobnih. Leta 1976 je med homoseksualci izbruhnila redka oblika škrlatinke, ki bi pometla skoraj po celotnem San Franciscu. Ameriški center za nadzor bolezni je poročal, da je bilo v prvih šestih mesecih leta 1991 med homoseksualci v Denverju 29% primerov hepatitisa A, v New Yorku 66%, v San Franciscu 50%, v Torontu 56%, v Montrealu 42% in v Melbournu 26%. Študija iz leta 1982 omenja tudi, da je "prišlo do nekaterih primerov prenosov okužbe tudi med homoseksualno skupino in ostalo populacijo".
URINALNA SPOLNA AKTIVNOST
Okrog 10% Kinsejevih homoseksualcev je bilo vpletenih v t.i. "zlate prhe", (ang. "golden showers") [pitje urina ali uriniranje po partnerju]. V največji raziskavi homoseksualcev, ki je bila kadarkoli opravljena, jih je 23% priznalo prakticiranje urinalne spolne aktivnosti. V največji splošni anketni raziskavi homoseksualcev jih je 29% omenilo urinalno spolno aktivnost. V študiji 655 homoseksualcev iz San Francisca, jih je le 24% trdilo, da so bili minulo leto v monogamnem razmerju. Od teh monogamnih homoseksualcev jih je v zadnjem mesecu 5% pilo urin, 7% prakticiralo fisting, 33% bilo v stiku s fekalnimi izločki pri ustno-analnem stiku, 53% jih je pogoltnilo semensko tekočino in 59% jih je prejelo semensko tekočino v zadnje črevo.
DRUGE HOMOSEKSUALNE SPOLNE PRAKSE
Sadomazohizem - mučenje zaradi seksualne zabave - je med homoseksualci precej razširjeno. 25% homoseksualcev je priznalo spolne odnose z mladoletnimi osebami, t.j. s fanti starimi 16 oz. mlajšimi od polnoletnih oseb. V študiji iz devetih držav je bilo 33% od 181 moških in 22% od 18 ženskih učiteljev zasačenih pri homoseksualnem nadlegovanju študentov (čeprav je bilo v dejanski homoseksualni odnos vpletenih manj kot 3% moških in 2% žensk). Z ozirom na različne študije se procenti homoseksualcev, ki omenjajo spolno aktivnost v javnih počivališčih, gibljejo med 14% in 41%, vse do 66%. Poroča se tudi o 9%, 60% in 67% tistih, ki se udeležujejo spolnosti v homoseksualnih kopalnicah, 64% in 90% jih je omenjalo uživanje prepovedanih drog.
ZDRAVSTVENE POSLEDICE HOMOSEKSUALNE SPOLNOSTI
Promiskuitetno in nehigiensko spolnost spremljata bolezen in smrt. 70% do 78% homoseksualcev je izjavilo, da so že imeli kako od spolno prenosljivih bolezni. Pogostnost črevesnih parazitov (črvov, metljaja, amebe) se giblje od 25% do 39%, vse do 59%. Od leta 1992 je bilo 83% primerov AIDS-a v ZDA med homoseksualci.
KRAJŠA ŽIVLJENJSKA DOBA
Kadilci in zasvojenci od drog ne živijo tako dolgo kot nekadilci in ne-zasvojenci, zato smatramo kajenje in zlorabo drog za škodljivo. Povprečna življenjska doba homoseksualcev navaja k sklepu, da so njihove aktivnosti še bolj uničujoče kot kajenje oz. nevarnejše od drog. Primerjava podatkov iz osmrtnic (6.516) 16 ameriških homoseksualnih časopisov v obdobju zadnjih 12 let in podatkov iz osmrtnic v običajnih časopisih, je pokazala, da je bila življenjska doba heteroseksualnih ljudi sledeča: povprečna starost med umrlimi poročenimi moškimi je bila 75 let. 80% od teh je umrlo starejših (t.j. nad 65 let). Med neporočenimi ali ločenimi moškimi je bila povprečna starost 57 let, od katerih je 32% umrlo starejših. Poročene ženske so v povrpečju dočakale 79 let (85% teh je umrlo starejših). Neporočene ali ločene ženske so dosegle 71 let in 60% teh je umrlo starejših.
Povprečna starost homoseksualcev je bila v vseameriškem oziru sicer navidezno enaka, vendar jih je manj kot 2% doživelo visoko starost. V primeru AIDS-a je bila smrtnost v povprečju 39 let. Za 829 homoseksualcev, ki so umrli zaradi drugih vzrokov, je bila povprečna starost 42 let (9% je umrlo starejših). 163 lezbijk je doživelo starost 44 let (20% je umrlo starejših).
2,8% homoseksualcev je umrlo nasilne smrti. 116 krat bolj so bili nagnjeni k okoliščinam, da bi bili umorjeni, so 24 krat večji potencialni samomorilci, smrtnost v prometnih nesrečah je bila 18 krat višja od heteroseksualnih vrstnikov. Srčni infarkt, rak in odpoved jeter so bili izjemno pogosti. 20% lezbijk je umrlo zaradi umora, samomora ali nesreče, kar je 487 krat več kot pri heteroseksualnih ženskah med 25 in 44 letom. Tudi druge analize starosti homoseksualcev v znanstveni literaturi kažejo na skrajšano življenjsko dobo.
ZAPUŠČINA HOMOSEKSUALCEV
Homoseksualci so se pognali k zori seksualne svobode a se vrnili s kugo, ki kaže, da bo uničila večino od njih. Tisti, ki skrbe za bolnike z AIDS-om, so v veliki nevarnosti ne le pred okužbo s HIV-om (od leta 1992 se je okužilo čez 100 zdravstvenih delavcev) ampak tudi s tuberkolozo in novimi boleznimi. Tisti, ki delijo dom z bolniki z AIDS-om, so ravno tako izpostavljeni tveganju. Dr. Max Essex, predsednik Harvardskega AIDS Inštituta je leta 1992 opozoril kongres, da AIDS vodi tudi v druge oblike nevarnih epidemij. "Če AIDS ne bo ustavljen, se bodo pojavili drugi smrtni mikrobi, ki jih ne bodo ustavili ne 'varen seks' ne droge-proste prakse." Od leta 1992 je bilo vsaj 8, morda celo 30 pacientov, okuženih s HIVom s strani zdravstvenih delavcev.
BIOLOŠKA TRŽNICA
Omenjene spolne prakse homoseksualcev so prave zdravstvene grozljivke - predstavljajte si izmenjavo sline, iztrebkov, semenske tekočine in krvi z ducatom različnih moških vsako leto. Predstavljajte si redno pitje urina, zaužitje iztrebkov in prizadetost zadnjega črevesa. Pogosto pride do takih aktivnosti, ko so udeleženci pod vplivom alkohola ali drog ob hkratni udeležbi v orgijah. Nadalje se mnogo tega dogaja na ekstremno umazanih krajih (javne kopalnice, umazani "peep showi") ali v drugih delih sveta, kamor homoseksualci pogosto potujejo.
Vsako leto četrtina ali več homoseksualcev obišče tuje dežele. Sveže ameriške klice se izvažajo v Evropo, Afriko in Azijo. Sveži patogeni se uvažajo iz teh kontitentov v domovino. Tuji homoseksualci redno obiskujejo ZDA in sodelujejo na tej biološki tržnici.
NAČIN INFEKCIJE
Na žalost se nevarnost teh izmenjav ne tiče le homoseksualcev. Potniki so v mesto New York prinesli že toliko tropskih boelzni, da je bila potrebna ustanovitev Centra Tropskih Bolezni in homoseksualci odnašajo HIV iz New Yorka v druge dele sveta. Večina od 6349 Američanov, ki je dobila AIDS zaradi infuzije okužene krvi, je le to prejela od homoseksualcev; in večina heteroseksualnih žensk, ki je v Kaliforniji dobila AIDS, je bila okužena s strani moških, vpletenih v homoseksualna razmerja. Redka oblika škrlatinke, ki je leta 1976 zajela San Francisco, se je pravtako pojavila med homoseksualci.
PRISTNO SOČUTJE
Družba je upravičeno zaskrbljena zaradi zdravstvenih tveganj - ki vplivajo na davke in na slehernega človeka zaradi bolezni in poškodb. Ker nam je mar zanje, kadilce odvračamo od kajenja z višjimi zavarovalnimi premijami, davki na cigarete, prepovedjo kajenja v javnosti. Zaradi teh družbenih pritiskov so mnogi prenehali s kajenjem.
Homoseksualci so seksualno moteni ljudje, vpleteni v nevarne aktivnosti. Ker nam je mar zanje in za tiste, ki bi bili v skušnjavi, da se jim pridružijo, je pomembno, da ne sodelujemo pri spodbujanju ali legalizaciji tako uničujočega načina življenja.
_____________________________
Copyright © 2006 Family Research Institute - Objavljeno z avtorjevim dovoljenjem
0 comments:
Objavite komentar